Damjan Zupančič

##IMAGE-2551282##

Sobota, 19. 3. 2011, je bila prizorišče nekoliko drugačnega pohoda, kot smo ga vajeni planinci PD Polet Šentrupert. Obiskali smo Krajinski park Dragonja in doživeli dokaj neokrnjeno naravo zgornjega toka reke Dragonje. Zakaj nenavaden pohod? Pohodniki smo navajeni hoditi v hrib, tu pa je bila le prostrana ravnina. Del, ki smo ga prehodili iz vasi Trebeše, se vije med goščavjem in reko. V preteklosti je bil ta svet veliko bolj živahen, danes pa nas na to spominjajo le še ostanki bivših mlinov. Viri pravijo, da je bilo v preteklosti precej naseljenih hiš in vsaka je imela svoje kolo. Tako je bilo ob Dragonji kar 41 mlinov. Prisotnost Rimljanov na tem ozemlju dokazuje star mlinski kamen, ki ga hrani Pokrajinski muzej v Kopru.

Danes je najbolj ohranjen Mazurinijev mlin, ki stoji na levem bregu Dragonje tik pod Trskom. Mlin je obratoval do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Danes je obnovljen, a resnici na ljubo več ali manj sameva.

Med potjo je bilo predvsem za otroke najbolj zanimivo prečenje reke po zasilno položenih kamnih, saj smo jo prešli kar triintridesetkrat. Otroci so uživali, kot da bi bili na morju. Eni bolj mokri, drugi manj smo zapustili tok reke Dragonje in se po položnem hribu vzpeli do vasi Boršt, kjer nas je čakal naš prevoznik Prijatelj. 

                                                                                                                             Marija Zagorc