Vedno več je ljudi, ki za zabavo obiskujejo sobe pobega (t. i. escape room). Gre za trenutno izjemno popularno igro, ki so jo pred 11 leti razvili na Japonskem, potem pa se je bliskovito razširila po vsem svetu. V Sloveniji imamo že kar precej sob pobega, a v naši regiji prvo odpirajo danes na Čatežu ob Savi.

Bistvo teh skrivnostnih sob, v katere se ljudje prostovoljno zaklepajo, je v tem, da se morajo v njih spopasti z različnimi nalogami in ugankami (ni nujno, da imajo prav vse logične rešitve). Da se rešiš (za to imaš navadno eno uro časa), moraš z znanjem in iznajdljivostjo najti ključ (ali več ključev). Ker gre pri vsem skupaj za zabavo, dogajanje v sobi prek kamere spremlja vodja igre in igralcem v primeru, ko ne najdejo namigov oz. jih ne znajo smiselno uporabiti, pomaga ali jih le usmeri. Tisti, ki so obiskali katero od tovrstnih sob, pravijo, da je to ena boljših zabav, prava telovadba za možgane.

ZGODBA O KOLNARJIH

»Prav tam, kjer so kolnarji nekoč s čolni obvladovali tok reke Save in iz njenih globin polovili na deset tisoče ton premoga, boste odkrili, ali se lahko po neomajnosti, iznajdljivosti in spretnosti kosate z možmi reke,« bodoče goste nagovarja dr. Jernej Agrež, ki ga skupaj z njegovo soprogo Simono Potočar Agrež javnost pozna tako z dobrodelnih in reševalnih akcij (slednjih se praviloma udeležujeta s svojimi psi), kot tudi po tem, da sta bila prva, ki sta v Posavju začela izposojati supe in se ukvarjati s turizmom ob in v vodi.

Delo kolnarjev je raziskovala etnologinja dr. Ivanka Počkar iz Posavskega muzeja, Agrež pa je bil nad njimi tako navdušen, da so dobili osrednje mesto v njegovi sobi pobega. Da jih je lahko spoznal in jih primerno vključil v svojo zgodbo, mu je z literaturo in nasveti pomagala tudi direktorica Posavskega muzeja Alenka Černelič Krošelj. »Kolnarji so do okoli leta 1961 denar služili tako, da so lovili premog, ki ga je Sava prinesla iz zasavskih separacij. Prodaja tega premoga je olajšala življenje številnim družinam. Delali so v težkih razmerah, bili so mojstri obvladovanja čolnov in poznavanja reke. Predvsem poleti tudi sam veliko časa preživim na vodi in vem, kako je tam, ko je Sava visoka, ko dere. Da so šli ti ljudje v takih razmerah delat na vodo, se mi je zdelo fenomenalno,« je pojasnil Agrež.

Zgodbo o nabiralcih premoga bodo obiskovalci sobe pobega slišali pred vstopom v igro, same naloge pa so zgolj posredno vezane na to, kar so kolnarji zmogli.

AVTORSKO DELO

Ideja za to sobo je v Agreževi glavi zorela od poletja, postavljati jo je začel pred dvema mesecema. Mnogi, ki se lotijo postavitve sobe pobega, za sestavo nalog in tehnično izvedbo najamejo strokovnjake, ki se ukvarjajo izključno s postavljanjem takih sob, saj zadeva niti slučajno ni enostavna, a v tem primeru je eno in drugo avtorsko delo Agreža.

Dolenjski list je bil tam nekaj dni pred uradnim odprtjem, ko so urejali le še zadnje podrobnosti, testiranja so bila že mimo. Navdušila nas je misterioznost prostorov, oprema sob, iz katerih veje duh preteklosti.

TRI STOPNJE

Soba ima eno zgodbo, en proces, a pripravili so tri stopnje zahtevnosti, da se bodo lahko zabavali tako escape entuziasti kot povprečni igralci in otroci. »Bistvo je, da se imajo ljudje tukaj fajn, ne pa da bi ustvarjali frustacije,« je izpostavil sogovornik, ki se že veseli prvih obiskovalcev. »V igri se bodo najbolje znašle skupine od šest do osem ljudi« nam zaupa in omeni, da računajo tako na lokalne obiskovalce kot na goste iz bližnjih term, navdušili pa bi radi tudi širši krog ljudi iz bližnje in daljne okolice (na Dolenjskem sobe pobega še ni), kot tudi escape entuziaste.