Arhiv Štajerskega Tednika

Z mejicami, o katerih se je v posebni knjižici z naslovom Življenje v mejicah razpisala Aleksandra Lešnik s sodelavci Centra za kartografijo favne in flore, so naši predniki omejevali tudi pašnike in delili njive, kot dobri gospodarji pa so vanje posadili še za človeka uporabne grmovnice, kot so na primer glog, robida, kovačnik, brek, bezeg in leska.

Raj za velike in male

Rastlinska sestava mejic se med deli Slovenije precej razlikuje že zaradi različnega podnebja in drugih okoljskih dejavnikov, ne glede na geografsko območje pa povsod velja, da pestrejša kot je rastlinska sestava mejic, več različnih življenjskih okolij ponuja živalim kot varna mesta za gnezdenje, razvoj, prezimovanje in prehranjevanje, saj jim nudi zavetje pred vetrom, dežjem, mrazom, vročino in tudi pred plenilci. Tam najdemo razne žuželke, tudi pomembne divje opraševalce, od katerih je odvisna pridelava naše hrane, ptice, plazilce, netopirje in druge manjše sesalce, kot so ježi, rovke, krti, voluharice, miši in polhi, vanje pa se zatečejo tudi večji sesalci, kot so srne, lisice, zajci, kune in podlasice. Mejice so povezane tudi z vodnimi živalmi, kot so ribe, potočni raki in školjke. S svojim senčenjem namreč vplivajo na temperaturo vode, posledično na količino raztopljenega kisika in s tem na obstoj številnih vodnih živali. Za svoje preživetje mejice potrebujejo tudi dvoživke.

Napake iz preteklosti: nepremišljeni goloseki

Preberite več v Štajerskem Tedniku