Robert Balen

Nekoč so bile počitniške prikolice eden redkih in skoraj samoumevnih pripomočkov za dopust v naravi v kampih. Z leti in desetletji so jih začeli izrivati potovalniki, mobilne hiške v kampih, apartmaji, celo hoteli, glamping šotori in še bi lahko naštevali. A počasi so njihove cene začele dosegati take številke, da so Slovenci začeli na novo odkrivati prednosti klasičnega kampiranja, ko so lahko vsako leto šli na dopust v drug kamp, prikolico pa so seveda vozili s seboj. Sedanji kupci, tako menijo poznavalci, znajo ceniti uživanje v naravi, mlajša ali srednja generacija pa so bili kot otroci vajeni kampiranja. Zato poznajo prednosti in slabosti kampiranja s prikolico. Po obdobju covida se je namreč začelo spreminjati tudi dojemanje počitnic.

Drugačno dojemanje počitnic

Prikolic, ki bi bile namenjene pavšalom v kampih, je vedno manj, saj postajajo pavšali na Hrvaškem enostavno predragi. Če so nekoč iskali prikolice s čim več ležišči in tako rekoč brez opreme, pa zdaj iščejo bolj bogato opremljene in mobilne. Velikost ni več tako pomemben dejavnik.

Robert Balen

»Na leto v Sloveniji kupca najde nekaj več kot 150 novih počitniških prikolic, kjer ima blagovna znamka Adria skoraj 50-odsotni tržni delež,« pravijo pri Adrii, »število rabljenih prikolic pa še vedno presega obseg prodaje novih.«

Rabljene namreč že dosegajo približno 80 odstotkov cene nove. Nove pa imajo ceno od 14.000 pa vse do 60.000 ali več. Imajo pa nove prikolice seveda drugo plat. Čakalna doba na nove je trenutno tudi do enega leta, odvisno od modela.

Vozniki morajo biti še bolj osredotočeni

Seveda pa zahtevajo počitniške prikolice precej pozornosti tudi pri prevozu. Nekoč so se vozniki učili sami, na lastnih izkušnjah, pa tudi napakah. Na cestah danes vidimo sorazmerno malo slovenskih voznikov s prikolicami, zato pa je veliko več Nizozemcev ali Nemcev. V sodobnem prevozu seveda voznikom pomagajo številni asistenčni sistemi, na voljo pa imajo različne vozniške delavnice ali celo šolo vožnje.

Vožnja prikolice, tudi lahkega priklopnika, zahteva nekaj izkušenj in dodatne previdnosti pri hitrosti, predvidevanju, zaviranju, vzvratni vožnji, nalaganju in pritrjevanju tovora. Pripeta prikolica namreč precej podaljša dolžino in pri počitniški prikolici ali večji tovorni prikolici tudi širino.

Najbolj kritična prevelika hitrost

Strokovnjaki pri AMZS zato opozarjajo, da sta najpogostejši napaki pri vožnji prikolice prevelika hitrost in nepravilno naložen tovor: »S priklopnim vozilom je dovoljeno peljati največ 100 kilometrov na uro. Druga velika napaka je nepravilno naložen tovor. Vlečna kljuka namreč nima naloge nositi celotne mase, ampak služi vleki, zato mora biti teža na prikolici enakomerno razporejena, da jo nosijo kolesa, in ne kljuka. Če pa je preveč teže na zadnjem delu prikolice, pride do privzdigovanja avta, kar privede do velikih nihanj in je avto s prikolico zelo težko obvladati.«

Adria Mobil

Če pa se nihanja pojavijo, mora voznik čim prej zavirati, da aktivira naletno zavoro. Tako prikolica začne tudi sama zavirati in se hitreje umiri.

V počitniški prikolici med vožnjo tudi ni dovoljeno voziti potnikov, ker pa je to vozilo z večjo površino, morajo vozniki upoštevati tudi bočni veter. 

Kdo lahko prevaža prikolico

Vozniki z izpitom za kategorijo B lahko prevažajo lahko priklopno vozilo največje dovoljene mase do 750 kilogramov ali pa mu je dodano priklopno vozilo s skupno maso (motorno vozilo z dodanim priklopnikom) do 3500 kilogramov. Vozniki s kategorijo B in kodo 96, ki označuje dodatno praktično usposabljanje devet ur v avtošoli in izpitna vožnja, lahko prevažajo priklopno vozilo s skupno maso do 4250 kilogramov. Kategorija BE pa pomeni teoretični in praktični del izpita z najmanj 21 urami vožnje in je namenjena voznikom za prevoz vlečnega vozila in priklopnikom do skupne mase 7000 kilogramov.