Slovenci so na zimskih olimpijskih igrah doslej osvojili 27 odličij
Slovenci so na zimskih olimpijskih igrah doslej osvojili 28 odličij – štiri zlate, 11 srebrnih in 13 bronastih. Soči in Peking sta bila največja presežka.
Prvič so bili slovenski zimski športniki po zaslugi Bojana Križaja v igri za kolajne na igrah 1980 v Lake Placidu. V veleslalomu je Tržičan na četrtem mestu le dve stotinki sekunde zaostal za Avstrijcem Hansom Ennom. Še večja pričakovanja je imel v slalomu, saj je na igre dopotoval po svoji zmagi za svetovni pokal v Wengnu. Tam se je sredi proge nenadoma zaustavil in po pritožbi naše ekipe, da so bila ena od podrtih vratc nepravilno postavljena nazaj, so mu vožnjo dovolili ponavljati. Na že zdelani progi je v drugo v cilj prismučal kot četrti, po natančnejšem ogledu posnetka pa je vseeno sledila diskvalifikacija.
Franko odrešil Križaja
Kolajna je bila nato že skoraj nuja na takrat za Slovence še domačih igrah v Sarajevu. Tudi zanjo je bil glavni pretendent Bojan Križaj, ki pa se je moral zadovoljiti s sedmim in devetim mestom. Malce nepričakovani odrešitelj je bil Primorec Jure Franko, ki je s srebrom v veleslalomu poskrbel za prvo kolajno slovenskega smučarja na zimskih OI. Po prvi vožnji je bil še četrti, z najboljšim časom druge vožnje pa je za 23 stotink zaostal le za Švicarjem Maxom Julnom.
Zadnji nastop za barve nekdanje skupne države je Slovence čakal na igrah 1988 v Calgaryju, ki so bile zanje tudi dotlej najuspešnejše. V polni luči so tokrat zablesteli skakalci. Miranu Tepešu se je kolajna s četrtim mestom na srednji napravi za las izmuznila, jo je pa zato na večji ujel Matjaž Debelak, ki na prvi tekmi sploh ni bil del ekipe. Skupaj z Matjažem Zupanom, Tepešem in Primožem Ulago so se nato razveselili še srebra na tekmi ekip, ko so bili od njih boljši le Finci. Za še tretjo slovensko kolajno na teh igrah pa je poskrbela alpska smučarka Mateja Svet. Ta je več pričakovala od veleslaloma, kjer se ji je kolajna s četrtim mestom za las izmuznila, jo je pa zato osvojila v slalomu, kjer je bila boljša le najboljša slalomistka tistega časa, Švicarka Vreni Schneider.
Začeli smučarji, nadaljevali skakalci
Na prvih samostojnih igrah za slovensko državo leta 1992 v Albertvillu sta bila prva slovenska aduta smučarka Nataša Bokal in skakalec Franci Petek, ki sta se morala zadovoljiti s sedmim in osmim mestom. Že na naslednjih igrah v Lillehammerju so za prve tri kolajne za samostojno Slovenijo poskrbeli alpski smučarji in smučarke. Prvo je v alpski kombinaciji v dveh dneh in s še dvema tekoma slaloma osvojila takrat 18-letna Alenka Dovžan, drugo je s startno številko 33 v slalomu presenetljivo dodala njena vrstnica Katja Koren, za tretjo pa je v moškem slalomu poskrbel še Jure Košir, ki je bil po prvi vožnji šele osmi, nato v drugi zaostal za svojim največjim rivalom Albertom Tombo, nakar so trije za njima zaostali, naslednji trije pa padli za Slovenijo, kot je bilo takrat popularno reči.
Igre leta 1998 v Naganu so minile brez slovenske kolajne, ki so ji bili s petimi mesti najbližje Jure Košir v veleslalomu, Primož Peterka na večji skakalnici in biatlonka Andreja Grašič na posamični tekmi. Novo so si štiri leta pozneje v Salt Lake Cityju na ekipni tekmi priskakali Robert Kranjec, Peterka, Peter Žonta in Damjan Fras. Igre 2006 v Italiji s centrom v Torinu so bile zadnje brez slovenske kolajne, ki ji takrat nihče ni bil niti blizu. Drugače je bilo na igrah 2010 v Vancouvru, od koder se je Tina Maze, ki se je sezono prej odločila za samostojno pot, vrnila s srebrnima odličjema v superveleslalomu in veleslalomu, kjer ji je Nemka Viktorija Rebensburg zmago odnesla za vsega štiri stotinke. Še bolj pa je v spominu ostal bron Petre Majdič v tekaškem sprintu, ki ga je osvojila s petimi nalomljenimi rebri, potem ko je na ogrevanju grdo padla v nezaščiteno jamo.
Soči in Peking kot največja presežka
Doslej najuspešnejše za Slovenijo so bile igre leta 2014 v Sočiju, od koder so se njeni predstavniki vrnili s kar osmimi odličji. Izstopali sta prvi zlati odličji na zimskih igrah za Tino Maze, ki si je najprej na smuku delila prvo mesto s Švicarko Dominique Gisin, s katero sta postali sploh prvi smučarki, ki sta si na OI razdelili zlati odličji, nato pa je s konkurenco pometla še v njeni najmočnejši disciplini veleslalomu. S srebrom in bronom sta se okitila skakalec Peter Prevc in deskar Žan Košir, še najmanj pričakovani pa sta bili bronasti kolajni tekačice Vesne Fabjan na sprintu v prosti tehniki ter biatlonke Teje Gregorin v zasledovanju. Takrat se je pod slovensko zastavo na igre prvič prebila tudi hokejska reprezentanca in presenetila s sedmim mestom. Ta preboj ji je uspel tudi štiri leta pozneje v Pjongčangu, kjer je v podaljšku proti Norveški nesrečno ostala brez še enega četrtfinala. S še enim bronom se je iz Koreje vrnil deskar Žan Košir, ki je le za stotinko izgubil polfinalni dvoboj proti Korejcu Leeju, srebro na posamični tekmi pa je pripadlo nesojenemu nosilcu slovenske zastave na otvoritvi Jakovu Faku, ki je bil že osem let prej bronast še v hrvaškem dresu.
Zadnje igre v Pekingu so po uspešnosti skoraj dohitele tiste v Sočiju. V ospredju so bili tokrat dosežki skakalcev in skakalk, ki so osvojili štiri odličja. Za tretje slovensko zlato na zimskih igrah je poskrbela Urša Bogataj, katere uspeh je z bronom dopolnila še Nika Križnar. Obe sta se dva dni pozneje veselili še zmage na tekmi mešanih ekip, kjer sta jima družbo delala še Peter Prevc in Timi Zajc. Slednja sta se skupaj z Lovrom Kosom in Cenetom Prevcem okitila še s srebrom med moškimi ekipami, kjer so bili boljši le Avstrijci. Slovenija je bila najuspešnejša država na skakalnicah. Prešernov dan sta s srebrom in bronom obeležila deskarja Tim Mastnak in Gloria Kotnik, ki pred tekmo v paralelnem veleslalomu ni sodila niti v širši krog favoritinj, za prvo moško kolajno v alpskem smučanju po 28 letih pa je s srebrom v veleslalomu, kjer je moral priznati premoč le zadnja leta prvemu veleslalomistu Marcu Odermattu, poskrbel Žan Kranjec.
