Arhiv Štajerskega Tednika

Na Rogli je lanska sezona naštela 126 smučarskih dni, kar pomeni, da so bili v letošnji ljubitelji snežnih strmin in seveda upravljavci žičnic prikrajšani za četrtino dni. »Od začetka smučarske sezone, to je bilo 7. decembra, pa do 15. marca letos, ko so ugasnile žičniške naprave na Rogli, smo našteli 99 smučarskih dni,« so sporočili. V Marpromu, ki upravlja smučišča na Mariborskem Pohorju in Arehu, so zabeležili 95 smučarskih dni, od tega še 40 dni nočne smuke, na smučišču Trije kralji nad Slovensko Bistrico pa so v letošnji sezoni smučarji lahko vijugali 91 dni. A sezona bi bila kljub nenehnemu boju z naravo in zagotavljanjem snežne površine še vsaj 14 dni daljša, zagotavljajo na Rogli. Načrte jim je prekrižala odredba o zaustavitvi javnega prometa, kamor sodijo tudi žičniške naprave.

Negativna matematika: nižji prihodki, višji stroški

V Marpromu so v tej zimi našteli okrog 135.000 obiskovalcev, od tega je bilo blizu 100.000 smučarjev, približno tretjino manj kot leto prej. Krajša sezona, manj smučarjev pa pomeni: »Zimsko sezono smo sklenili z izgubo; točen znesek še ni znan, saj vsi popisi stroškov in analize še niso narejeni.« Petino manj smučarskih kart so prodali tudi na smučišču Trije kralji. »To pomeni 15 % manjši prihodek, stroški pa so bili za 40 % višji. Ob tem smo imeli odpovedi dveh šol v naravi, nekaj individualnih gostov, predvsem pa smo imeli veliko odpovedi zaradi virusa v hotelu (praznovanja, team buildingi, seminarji …). Škodo je za zdaj težko oceniti, ker ne vemo, koliko časa bo trajalo zaprtje restavracij in hotelov, zagotovo pa ne bo majhna,« je dejal Aleš Juhart. O finančnem izplenu letošnje zimske sezone pa je dejal, da je letošnja sezona najslabša v zadnjih 10 letih. »Medtem ko je bila zimska sezona 2017/2018 ena najboljših, zaradi snega in bistveno nižjih stroškov izdelave umetnega snega, je letošnja zagotovo, vse od sezone 2007/2008, ko smo imeli prvič vzpostavljen sistem umetnega zasneževanja, najslabša. Poraba električne energije je bila letos več kot 30% večja od dolgoletnega povprečja. Praktično je bilo treba trikrat zasneževati celotno smučišče. Ampak treba je gledati naprej, investirati v še boljši sistem umetnega zasneževanja, kar bo imelo za posledico velik finančni vložek, in strmeti k temu, da bomo lahko v najkrajšem možnem času zasnežili vse smučarske proge.«

Preberite več v Štajerskem Tedniku