Profimedia

Mariborčanka Ilka Štuhec je na svoj velik talent opozorila že leta 2007, ko je kot šestnajstletnica postala mladinska svetovna prvakinja v slalomu. Naslednje leto je temu dodala še naslov v smuku in svojo nadarjenost potrdila z 12. in 22. mestom v Crans Montani za prve točke v svetovnem pokalu. Njen razvoj so kmalu začele zaustavljati številne poškodbe. Zaradi njih je morala izpustiti sezono 2008/09, še naslednjo pa predčasno končati. Njen vzpon se je začel jeseni 2016 z dvema zmagama v Lake Louisu, nato pa je v njeni najuspešnejši sezoni postala smukaška svetovna prvakinja ter dobitnica malih kristalnih globusov v smuku in kombinaciji ter druga v seštevku superveleslaloma in skupnem seštevku, kjer je zaostala le za Mikaelo Shiffrin.

Že oktobra istega leta si je strgala križno vez in morala izpustiti olimpijsko sezono, a se v naslednji spet vrnila v šampionskem slogu in v Åreju ubranila naslov svetovne prvakinje iz Crans Montane. Tudi na OI 2022 je prišla načeta po težavah s kolenom, zadnjih dveh zmag pa se je veselila leto pozneje v Cortini in Soldeuu, ko je v seštevku smuka zaostala le za Italijanko Sofio Goggio. Zadnjič se je na stopničke svetovnega pokala povzpela pred dvema letoma na finalu v Saalbachu z drugim mestom v smuku.

Ilka je po tekmovalnem slovesu Tine Maze poskrbela za vse slovenske uvrstitve na stopničke v hitrih disciplinah med žensko elito. Zadnja leta je bila edina tekmovalka v hitrih disciplinah med Slovenkami. Skupno je zbrala 22 uvrstitev na oder za zmagovalke, 11 je bilo zmag. Zmagala je na sedmih smukih in treh superveleslalomih, kar je največ med Slovenci na tekmah v obeh hitrih disciplinah, eno je dodala še v kombinaciji. Več zmag med Slovenci ima v svetovnem pokalu le Mazejeva (26).

Solze pred zadnjim startom

Njena zadnja nastopa v aktivni tekmovalni karieri sta bila finalni smuk in superveleslalom te sezone svetovnega pokala v norveškem Kvitfjellu, skupno je zbrala 252 nastopov v svetovnem pokalu. Čeprav je šlo za zadnji tekmi, se ju je lotila na polno in za razliko od nekaterih drugih ob slovesu ni želela smučati s kakšnim posebnim kombinezonom ali obleko, saj bo, kot je dejala, čas za norčije imela še vse življenje. »Od začetka do konca je bil to čudovit dan, ki bo ostal v mojem spominu za vedno. Zjutraj pred tekmo v celi pripravi na start nisem preveč spreminjala. Naredili smo super ogrevanje, veleslalom, tudi cel proces priprave na tekmo je potekal normalno. Rahlo se je 'zalomilo' v tistem, ko starta tekmovalka pred mano, ko običajno udarimo s pestmi s fizioterapevtko Ajdo Hrastnik in serviserjem Bennijem Moserjem. Rekla sem, ajde, danes ju še objamem in seveda so me ob tem kar dodobra zalile solze. Potem se mi je uspelo umiriti, predihati in se popolnoma osredotočiti na svoj nastop,« je opisala ganljive trenutke pred zadnjima tekmovalnima nastopoma, ki sicer s 17. in 18. mestom nista bila ravno uspešna.

Profimedia

Presenečenje v cilju

Po prihodu v cilj je sledilo proslavljanje z ekipo. »Vsekakor čudovito presenečenje v cilju. Skoraj cela ekipa, vsi so bi bili tam, zalili so me s šampanjcem, nosili majice, mi postavili špalir z rdečo preprogo, tako da res en čudovit dan, čudoviti trenutki, ki bodo ostali z mano za vedno,« je sklenila.

Trener Denis Šteharnik jo je poškropil s penino in jo objel, v izteku proge se je veselila tudi mama Darja Črnko, oblečena v majico z napisom sezona 2016/17, ko je osvojila smukaški globus, in jo objela ter ji oblekla majico z napisom Edina downhIlka (The only DownhIlka), prejela je tudi šopek rož.

Najprej avtobiografija

In kaj bo zdaj počela Ilka? Potrdila je že pisanje avtobiografije, kjer bo razkrila tudi kaj iz ozadja. Tu je še domnevna ponudba podjetja Kästle, pobuda za sodelovanje s Smučarsko zvezo Slovenije ... »Skrbi me začetek. Ne bo ji lahko. To lahko potrdijo mnogi nekdanji vrhunski športniki,« pa pravi njena mama Darja Črnko, a dodaja, da je Ilka odločna, ko si nekaj zamisli, kar s smučanja lahko prenese tudi na druga področja.