Sredi sedemdesetih let je v Novem mestu med mularijo navzdol zakrivljena balanca na kolesu vzbujala čedalje več zanimanja in občudovanja. Tako je imelo le dve leti pred tem ustanovljeno kolesarsko društvo leta 1974 že pionirsko ekipo, osem registriranih tekmovalcev med juniorji in v kategoriji turist, kjer se je tekmovalo s kolesi brez prestav, dva člana in osem mladincev.

Velika spodbuda za še bolj resno in načrtno delo je bilo prejšnje leto osvojeno ekipno prvo mesto na državnem prvenstvu med mladinci v kategoriji turist in drugo mesto Francija Zrimška na istem prvenstvu v Tuzli.

PRESTAVE SO BILE DRAGE

Ker so tekmovalci prešli na uporabo koles s prestavami, je to še bolj obremenilo že tako skromen društven proračun. Fantje niso imeli ne pravih dresov, sprinteric in trenirk ne dovolj tabularjev, marsikdaj so se vozili kar z izposojenimi kolesi, a kljub temu so se medalje na republiških in državnih prvenstvih kar vrstile. Mlado društvo si je že v tretjem letu delovanja drznilo lotiti se za tisti čas velikega podviga – pripravilo je jugoslovansko prvenstvo v cestni vožnji za člane, mladince in mlajše mladince. Na prvenstvu so mlajši mladinci osvojili srebro, Branko Dular pa je v kategoriji turist zmagal med člani.

Društvo je nujno potrebovalo močnega pokrovitelja, ki ga je našlo v tekstilni tovarni Novoteks, tedaj enem izmed najbolje stoječih novomeških podjetij in eni izmed najmočnejših tekstilnih tovarn v Jugoslaviji. Pod imenom Novoteks so leta 1976 novomeški kolesarji v mlajših kategorijah popolnoma zavladali v jugoslovanski konkurenci. Na prvenstvu v Novem Sadu je Božo Mijajlovič zmagal med starejšimi mladinci, Srečko Vehar pa med mlajšimi, med ekipami pa so bili starejši mladinci drugi, mlajši mladinci pa tretji. Novomeški mladinci so bili že redni člani državne reprezentance, ki je na svetovnem prvenstvu v Belgiji osvojila peto mesto, kapetan jugoslovanske ekipe pa je bil Novomeščan Franci Zrimšek.

Naslednje leto so Franci Zrimšek, brata Božo in Stane Mijajlovič in Ivan Turk postali mladinski državni prvaki. Žal pa kljub pokroviteljstvu Novoteksa društvo ni imelo dovolj denarja, da bi sestavilo člansko vrsto, zato je počasi začelo stagnirati, nekateri prej uspešni mladinci pa so bili tako rekoč prisiljeni zaključiti tekmovalno pot.

MEDNARODNI USPEHI NOVE GENERACIJE

A v klub je prišla nova, prav tako uspešna generacija – leta 1978 sta se v klub med drugim vpisala trinajstletni Sandi Papež in Jože Smole, nekoliko kasneje se jim je pridružil tudi Srečko Glivar pa še nekaj nadarjenih fantov je bilo. Omenjeni trije so nekaj let kasneje novomeško kolesarsko društvo uveljavili tudi na mednarodni ravni, na dirkah po Jugoslaviji so družno pokorili med drugim tudi tedaj v svetovnem merilu zelo uveljavljeno moštvo Sovjetske zveze, Sandi Papež je leta 1982 zmagal med mladinci na balkanskem prvenstvu v Romuniji, tri leta kasneje pa še med člani na balkanskem prvenstvu, ki ga je v Novem mestu organiziralo prav novomeško kolesarsko društvo. Papež in Smole sta se na istem prvenstvu okitila še s srebrno medaljo v ekipni vožnji, Janez Božič pa z ekipnim zlatom med mladinci.

Leto 1985 pa za novomeško kolesarstvo ni le pomembna tekmovalna in organizacijska prelomnica. V času balkanskega prvenstva je društvo podpisalo pokroviteljsko pogodbo s tovarno zdravil Krka, naslednja leta pa so Smole, Glivar in Papež kot standardni člani jugoslovanske reprezentance A nastopali na vseh največjih tekmovanjih, tudi na svetovnem prvenstvu v Koloradu, kjer so leta 1987 osvojili enajsto mesto v ekipni vožnji, kar je bil tedaj odličen uspeh.

OLIMPIJSKE IGRE IN SVETOVNA PRVENSTVA

Leto kasneje sta Sandi Papež in Jože Smole kot prva novomeška kolesarja nastopila na olimpijskih igrah v Seulu, kjer je jugoslovanska vrsta z njima znova osvojila enajsto mesto v ekipni vožnji. Sandi Papež je bil tedaj v izjemni formi, a je zaradi nesmiselnega pravila, da morajo nastopiti kolesarji iz različnih republik, nastopil le na ekipni dirki, na cestni dirki pa je bil le rezerva in tako je splavala po vodi verjetno najlepša priložnost za uspeh na velikem tekmovanju.

Lep dokaz, kako kakovostno se je za tisti čas delalo v novomeškem kolesarstvu, je tudi povabilo tedaj osemnajstletnemu Sandiju Papežu na priprave francoske profesionalne ekipe Renault Gitane, katere kapetan je bil štirikratni zmagovalec Toura Bernard Hinault, v moštvu pa sta bila še dva zmagovalca Toura LeMond in Fignon. Sandi se je na pripravah, kjer je vozil LeMondovo kolo, zelo izkazal, v klanec kolesaril enako hitro kot najboljši francoski profesionalci in takoj dobil povabilo, da se priključi njihovi ekipi, a so tedaj v novomeškem klubu dejali, da ga preveč potrebujejo in naj se vrne domov, češ da bo priložnosti še veliko. Pa jih ni bilo.

Naslednja velika prelomnica v razvoju novomeškega kolesarstva je bila prva medalja na velikih tekmovanjih, bron na cestni dirki Bogdana Finka na mladinskem svetovnem prvenstvu v Angliji leta 1990, s katerim se je začela nova doba v novomeškem kolesarstvu, ki je prinesla spet nove prelomnice, od vsakoletne organizacije dirke Po Sloveniji, sestave prvega poklicnega moštva pri nas in organizacije mladinskih svetovnih prvenstev v kolesarstvu leta 1996 ter številnih uspehov na največjih dirkah, med drugim tudi naslova svetovnega prvaka Janija Brajkoviča v kronometru med mlajšimi člani, trojnih zmag na dirki Po Sloveniji, nastopa tedaj že Adrijinega moštva v ekipni vožnji na svetovnih prvenstvih in še bi lahko naštevali tako rekoč v neskončnost.