B. K.

##IMAGE-3457519##

Po lanskem vzponu na najvišji vrh maroškega gorovja Atlas se šestčlanska odprava dolenjskih alpinistov v ponedeljek ponovno podaja na pot. Bogdan Kastelic, Maks Kokalj, Stane Horvat in Marjan Markovič iz društva Dolenjskih pohodnikov ter Tomaž Erpič in Jože Hartman iz Plezalnega kluba Novo mesto nameravajo stopiti na najvišji vrh pamirskega gorovja Muztagh Ata, kar bi bil po njihovih besedah, če bodo osvojili vrh, dolenjski višinski rekord.

Kot pravijo, vzpon ne bo tehnično tako zahteven, vendar bo hoja po razpokanem terenu z enakomernim naklonom (okoli 18 odstotkov) in sunki vetra zelo nevarna, zato bo »pravi izpit za psiho«. Poleg psihične vzdržljivosti bo petindvajsetdnevna odprava zahtevala tudi dobro fizično pripravljenost alpinistov.

»Vsak zase se pripravljamo vse leto. Veliko hodimo v hribe po Sloveniji, kolesarimo, tečemo ali počnemo kaj drugega, da smo skoraj vsak dan v gibanju. Pred odhodom na Muztagh Ata se bomo skupaj podali še na najvišji vrh v Avstriji, kjer bomo na višini okoli 3400 metrov tudi prespali. To bo nekakšna generalka in dobra priložnost, da bomo kri čim bolj obogatili s kisikom, « je pred vzponom na Grossglockner (3798 m) povedal Markovič.

Člani društva Dolenjski pohodniki se v zadnjih letih vsaj enkrat na leto podajo na večjo alpinistično preizkušnjo. Med drugim so se v zadnjih letih odpravili na najvišje gore v Turčiji (Ararat), Afriki (Kilimandžaro), Južni Ameriki (Aconcaqua) in Evropi (Elbrus), a vsi si že dolgo želijo stopiti na vrh sedemtisočaka. »Razmišljali smo, da bi se povzpeli na Pik Lenin oz. Pik Komunizma, vendar je Kirgizija v tem času precej nemirna. Na koncu smo se tudi zaradi stroškov odločili za 7546 metrov visoko goro na skrajnem severozahodu Kitajske,« je pojasnil Markovič, zakaj so se odločili za Muztagh Ata. Zanj in še za nekatere bo to že druga odprava v Azijo, prvič so se tja odpravili že leta 2006. »Zame je bila tista odprava zelo čustvena, saj smo praktično hodili po poteh, po katerih je šel moj sin Andrej, ki je bil vrhunski alpinist, a se je na žalost smrtno ponesrečil. Na koncu sem obiskal tudi njegov grob,« se žalostnega trenutka spominja Markovič, ki pravi, da letos ne bo časa za žalovanje in obujanje spominov.

Ker jih na poti do vrha čakajo številne pasti in ovire, bodo morali biti zelo pazljivi, da se jim ne bo pripetila nesreča. Najhujša se jim je zgodila pred leti, ko si je eden izmed pohodnikov zlomil nogo. »Potrebno je bilo veliko iznajdljivosti, da smo ga s skupnimi močmi pripeljali do baznega tabora. Na eni odpravi se nam je pokvaril tudi kuhalnik, zato smo bili brez vode. Še dobro, da je bilo takrat lepo vreme, drugače bi bilo lahko to celo usodno. Zdaj se na pot odpravljamo vsak s svojim kuhalnikom,« se nekaterih nevšečnosti v svoji alpinistični karieri spominja Markovič. Šestčlanska odprava se je pred odhodom na Muztagh Ata dobro pripravila. Njihov podvig boste lahko spremljali tudi na njihovem blogu.

Članek je bil objavljen v aktualni, 28. številki Dolenjskega lista 14. julija 2011.