alesfevzer.com

Če se je karizmatični Španec ustrašil, da bo njegov nekdanji beloruski pomočnik izničil vse, kar je dobrega storil v prvem delu sezone v knežjem mestu, lahko zdaj znova lažje diha. Še vedno novopečeni celjski strateg je namreč – na povsem drugačen način kot sicer Riera – barko grofov znova pripeljal v mirne vode.

Veste, kako se reče prvak po portugalsko? Prvak, šampion, kakor pač hočete? Campeão. Celjski strateg ima zelo podoben priimek. Campe … los. So grofje to vedeli, ko so ga podpisali? Mogoče, mogoče ne, a saj ni pomembno. Vitor Campelos je prišel, videl in – zmagal.

Morda je res še prehitro za takšne zaključke, toda 50-letni Portugalec je v vsega treh tednih stvari postavil nazaj na svoje mesto. Vsaj s celjskega vidika. Začel je s težko prigarano zmago na Bonifiki. Kjer smo zapisali, da je bilo Celje skorajda negledljivo. Saj je res bilo, od 58. minute, ko je Campelos iz igre poslal trojico Armandas Kučys – Svit Sešlar – Žan Karničnik, so se grofje osredotočili izključno na protinapade in veliko večino časa preživeli na lastni polovici.

Trpeli so in trpeli. In potrpeli. Osvojili tri točke. Ki so bile v tistem trenutku najpomembnejše. Pravzaprav edine pomembne. Campelos je to poudaril v izjavi po tekmi. In pojasnil, da bo za boljšo, lepšo, bolj atraktivno igro še čas.

Celje pod Campelosom nikdar ne bo igralo tako atraktivno, kot je igralo pod Albertom Riero. A vseeno je treba priznati, da je bilo že na drugi Portugalčevi tekmi videti precej bolje kot na Bonifiki. Za nameček je bila ta tekma v Grčiji, pri tamkajšnjem velikanu AEK-u iz Aten. Celjani so sicer v grško prestolnico prinesli zaostanek kar štirih zadetkov, tako da so še pred prvim sodnikovim žvižgom opustili vse možnosti za napredovanje, toda po 45 minutah so vodili z 2:0.

Grki so potem strnili vrste in zaprli vse poti do svojega gola, vendar zmaga z 2:0 sredi Grčije vseeno šteje veliko. Z njo so se Celjani zelo dostojno poslovili od Evrope. In naznanili, da je rezultatske krize, ki jo je zakuhal Ivan Majevski, dokončno konec.

Nato je prišla domača tekma s Primorjem. Celjani so bili v vlogi izrazitih favoritov, a to vlogo so morali tudi upravičiti. Lahko sicer govorimo o tem, da so jim Ajdovci podarili tri točke, ko so naredili zares osnovnošolske – verjetno celo vrtčevske – napake pri vseh treh zadetkih Svita Sešlarja, toda zmaga s 5:1 je impresivna, kakorkoli obrnete. Še toliko bolj, če vemo, da so Celjani s to zmago svojim najbližjim tekmecem, Mariborčanom, pobegnili na znova več kot varnih devet točk prednosti.

Štiri tekme, štiri zmage

In potem je prišel še veliki štajerski derbi. Obračun na stadionu Z'dežele, kjer so Mariborčani lovili nujno potrebno zmago, da bi se grofom približali na še ulovljivih šest točk zaostanka. Že remi je odgovarjal Celju, z njim bi ohranili devet točk naskoka, pravzaprav pa bi bila prednost desetih točk, ker so grofje imeli že po treh odigranih medsebojnih dvobojih zagotovljen boljši medsebojni izkupiček.

A Celje je na domačem igrišču slavilo zmago z 1:0 in prednost povišalo na pravzaprav že neulovljivih 12 točk. Z zmago so Celjani postali campeão, četudi v teoriji to še niso.

Vitor Campelos je grofe takoj stabiliziral in prinesel naslov državnega prvaka, to lahko zdaj že trdimo. Pri vsem skupaj pa je treba čestitati tudi vodstvu Celja. Če smo ob imenovanju Majevskega za Rierovega naslednika dobili občutek, da Valeri Kolotilo in sodelavci kar malce podcenjujejo slovenski klubski nogomet, da so že prepričani v naslov prvaka ter da so zato brez razmišljanja na mesto trenerja postavili popolnega trenerskega začetnika, je zdaj treba priznati, da so reagirali zelo zrelo. Predvsem pa pravočasno.

alesfevzer.com

Sicer nikdar ne bomo vedeli, kako bi se razpletla sezona, če bi Belorus ostal do konca sezone na celjski klopi, vendar smo skorajda prepričani, da bi danes brali o tem, da je državno prvenstvo še kako odprto. Vodstvo grofov je takšen scenarij še pravočasno predvidelo, hitro reagiralo in kot vse kaže zadelo v polno. Vsaj na kratek rok.

Vitor Campelos je bil v prvi vrsti pripeljan zato, da brez prevelikega stresa celjski voz kot prvega potisne čez ciljno črto. Nekaj, kar je bilo v veliki večini sezone, še posebej, ko je bil na trenerskem stolčku Albert Riera, skorajda samoumevno. In kar je v kratkem času Majevskega postalo zelo vprašljivo. Zdaj je, kot rečeno, vse skupaj znova bolj ali manj samoumevno in nekateri si že izposojajo tiste legendarne besede znanega slovenskega komentatorja »samo še naravna katastrofa lahko prepreči naslov Celja.«

Vitor Campelos je po zmagi nad Mariborom sicer poudaril, da ve, da so grofje blizu naslova državnega prvaka, toda hkrati je opozarjal na previdnost. »Zelo pomembne tri točke, toda z nogami moramo zelo trdno stati na tleh, kajti imamo še sedem tekem do konca sezone in vemo, da se v nogometu stvari lahko zelo hitro spremenijo. Zato moramo še naprej trdo delati in se pripraviti na naslednje tekme,« je dejal Portugalec, ki s Celjani v naslednjem krogu gostuje pri Radomljah (sobota, 20:15).