Arhiv Štajerskega Tednika

V svetu kolesarstva je malo dogodkov, ki bi imeli tako dolgo in spoštovano tradicijo kot brevet Pariz–Brest– Pariz. Ta legendarni kolesarski izziv je postal klasika in vrhunec kolesarskega vzdržljivostnega športa, hkrati pa privablja entuziaste iz celega sveta. Ultramaratonski rekreativni kolesar Miran Reberc je to ekstremno težko progo z 11.000 metri višinske razlike prekolesaril že leta 2015, ko je prvič na lastni koži izkusil, da lahko na kolesu tudi zaspiš. Lani se je ponovno kvalificiral, traso pa je prevozil v dobrih 86 urah. Svoj čas iz leta 2015, ko je prišel na cilj v 90 urah, je tako krepko izboljšal. Za marsikoga je velik uspeh omenjeno traso sploh v celoti prevoziti. Lani je na primer sodelovalo 8.000 kolesarjev iz celega sveta, na cilj pa jih je prispelo 6.749. Med njimi tudi Miran Reberc, ki je bil dobro pripravljen, dovolj vzdržljiv, predvsem pa pogumen za premagovanje tako zahtevne poti. Nekaj pa je imel tudi sreče s kolesom, saj tokrat ni imel prav nobenih tehničnih težav, predvsem zaradi počenih zračnic. Sodelovanje na takšnem kolesarskem dogodku je po besedah Mirana posebno doživetje. To ni samo kolesarski dogodek, ampak je tudi priložnost za spoznavanje ljudi in deljenje strasti do kolesarjenja. Ob poti se kolesarji spodbujajo med seboj, izmenjujejo zgodbe in ustvarjajo neprecenljive vezi. »Najbolj presunljivo je, ko srečaš invalide, ki kolesarijo proti cilju. Takrat ugotoviš, da je v življenju vse mogoče, le odločiti se je treba. Srečal sem fanta, ki mu je pod kolenom manjkala noga, v pedal pa je imel vpeto protezo brez stopala, pa možakarja, ki ni imel rok in je kljub temu vozil kolo. Presunljivo je bilo tudi srečanje s parom, ki sta vozila v tandemu. Mož je svoji slepi ženi slikovito opisoval pokrajino mimo katere sta se peljala. Nekateri se na pot podajo s tricikli, ker imajo težave z ravnotežjem, ali pa z ročnimi kolesi,« je samo nekaj Miranovih zgodb z breveta po Franciji, nekakšnega kronskega dragulja med breveti.

Preberite več v Štajerskem Tedniku