Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Preteklo nedeljo se je član Športnega društva Posavje Jaroslav Kovačič v Nemčiji pomeril na classic razdalji triatlona (1,9 km plavanja, 84 km kolesa in 21 km teka). Premagal je vso konkurenco in tako osvojil svojo prvo profesionalno zmago. Spodaj so zapisani njegovi občutki in potek tekme.

Ko se odpro nebesa

Moški smo mučeniki, kar je znano dejstvo. Brez tega pač ne bi dosegali zadanih ciljev ne glede na vse. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko so, naj ostanem še nekoliko biblijski, v Immenstadtu priredi že 33. edicijo Allgäu Triathlon-a.

Allgäu Triathlon je zame predstavljala eno pomembnejših tekem letošnje sezone. Gre za triatlon z najdaljšo tradicijo v Nemčiji, ki že leta privablja tudi zveneča imena in tudi letos je bilo tako. Na krajši razdalji so nastopili legendarni svetovni prvaki v Ironman razdalji na Havajih: Thomas Hellriegel (prvak leta 1997), Faris Al-Sultan (prvak leta 2005) in Sebastian Kienle (prvak leta 2014). Organizatorji pa se radi pohvalijo, da predstavlja eno bolj slikovitih tekem daleč naokrog.

Dan pred tekmo sem dobil namig, da se tekaški del ne ponaša s klasičnimi klanci in kot sem ugotovil, ko sem do gležnjev v blatu »ril« v klanec, lahko pritrdim - pokrajina je res slikovita, tekma pa povsem svojstvena in nepredvidljiva. Kakor bi lahko rekli tudi za vreme, ki bi marsikje povzročilo odpoved tekme. Na to nihče ni niti pomislil, navkljub deževju, nizkim temperaturam in terenu naglih spustov in klancev . Tudi obiskovalci so vztrajali vse do konca in zvesto navijali za svoje in ostale tekmovalce. To je pravi športni duh, ki sem ga lahko občutil in me je gnal prek mojih meja.

V plavalnem delu v Grosser Alpsee sem pridelal minuto in pol prednosti ter za sabo pustil skupino štirih zasledovalcev. Po odličnem plavanju sem na kolesu začel bolj previdno, zato so me zasledovalci po desetih kilometrih ujeli. Hitro sem zbral misli in skoval načrt za nadaljni potek tekme. Plan A je bil napasti na klanec, plan B pa držati skupino in tekmo odločiti na teku. Zaradi mraza sem kmalu uvidel, da bo tudi plan B težko uresničljiv. Po prvem krogu sem izgubil stik z vodečim Sebastianom Neefom, a sem njegovo prednost izničil z odlično vožnjo na Kalvarienberg, ki je slab kilometer dolg in izjemno strm 16 odstotni klanec. V zaključnem delu kolesa sem razmišljal o teku in kako najhitreje opraviti z menjavo. Kolesa so nam v menjalnem prostoru vzeli prostovoljci, zato mi ga ni bilo potrebno odlagati na s številko določeno mesto. Hitro sem pograbil vrečo s tekaškimi čevlji, se preoubl, pospravil čelado in kot prvi stekel iz menjalnega prostora. Ob izhodu sem imel približno 30 sekund prednosti, katero sem skozi tekaški del samo še povečeval. Izbral sem dobro taktiko in se uspešno spopadel s klancem, na katerem se je zaradi razmočenosti vdiralo do gležnjev. Hoja je predstavljala najboljše razmerje med vloženo energijo in hitrostjo gibanja.

Vedoč, da sem v veliki prednosti pred ostalimi tekmovalci sem sproščeno in samozavestno stekel proti cilju in v zadnjih metrih delil veselje s številnim občinstvom. Ovacije občinstva so me kot na oblaku ponesle do konca in ko sem prečkal ciljno črto so se zame odprla nebesa. V toplem objemu mojih ljubih deklet so me prevzela čustva. To je bila zame prva profesionalna zmaga. In kot že rečeno, gremo naprej!

Galerija

Arhiv Lokalno.si