Arhiv Štajerskega Tednika

Ivana jih je največ poznalo kot prvega trenerja Dejana Zavca, kasnejšega svetovnega profesionalnega prvaka. Prav Ivan je bil tisti, ki je Dejana ogovoril in ga povabil na prvi trening boksa. Kasneje je vrsto let postavljal temelje njegove uspešne poti, vse ostalo je že legenda … Tudi to, da je v Ringu, ob skupnem spremljanju Dejanove borbe za prvi naslov svetovnega prvaka v Johannesburgu, že po nekaj sekundah rekel: »Dejan bo zagotovo zmagal! Samo poglej to željo po zmagi v njegovih očeh in strah v očeh tekmeca …«

Odnos z Dejanom je seveda daleč najbolj poznan primer, a le eden izmed množice njih. Ivan je s svojim izjemnim človeškim odnosom in toplino pod svoje okrilje venomer privabljal številne mlade in jih dobesedno z ulic usmerjal na pravo pot. Ne samo v športnem, ampak veliko širšem smislu. Številni so mu rekli »drugi oče« … Si lahko trener ali pedagog sploh zasluži večje priznanje?

»Velikokrat vidim mlade, ki so izgubljeni v tem zapletenem svetu in ne najdejo prave poti iz raznih težav, ki jih tarejo. Nikoli mi ni nerodno pristopiti k takšnim in jim ponuditi priložnost, da se usmerijo v svet športa, v svet boksa. Seveda tega ne sprejmejo vsi, a za veliko teh fantov je bil prav to odločilni trenutek, odločilni korak za izhod iz močvirja težav, po katerem so bredli. Ure in ure sem se pogovarjal z njimi, jih spodbujal k treningom, da so preko boksarske vreče iz sebe pošiljali negativne stvari, ki so se kopičile v njih … Ko sem si pridobil njihovo zaupanje, pa sem jih spodbujal tudi k učenju, številni so si preko tega izboljšali uspeh, ali pa sploh opravili šolo. Nikoli mi ni bilo žal nobene ure za takšne pogovore, za razumevanje teh mladih,« je vedno poudarjal Ivan Pučko starejši.

Preberite več v Štajerskem Tedniku