Hladili smo se na Okrešlju
Pogledam razpise pohodov za julij, o super, Okrešelj in Mrzla gora. Mrzlo goro sem takoj »odpisala«, ja, do Okrešlja bo pa šlo, le odhod ob petih zjutraj mi ni bil najbolj všeč. Pa vendar, v hribe se gre zgodaj, sploh pa iz Dolenjske. Pošljem prijavo in čakam na nedeljo, 9. julij 2017.
V soboto zvečer pripravim uro, da me pokliče ob štirih, toda glej ga zlomka, zbudim se brez ure dvajset minut do petih in ne morem verjeti, da je to res? Žal je bilo res! »Po vojaško« uredim vse potrebno, res, da brez kavice, in že sem pred garažo, kjer me čakata Joži in Zvonka, na zbirnem mestu pred Krko smo bile tik pred peto , »zamudile nismo«.
Matej nas razdeli v dva avtomobila in odpeljemo se proti Logarski dolini. Še pred startom so se dogovorili, da tokrat Mrzle gore ne bodo osvajali, ker je preveč vroče, zato smo lahko imeli v Lučah postanek za kavico. Na zbirnem mestu sta nas čakala še dva pohodnika in ob osmi uri smo najprej naredili skupinsko fotko, nato pot pod noge proti slapu Rinka in naprej na Okrešelj. Joži, Zvonka in jaz smo takoj povedale, da naprej od Okrešlja ne gremo, zato smo v zamiku korakale za našo ekipo.
Kako smo bile vesele planincev, ki so prihajali z gore, da smo lahko počivale. Med potjo smo občudovale gorsko cvetje, imele smo občutek, da nas hladi tudi hladna Savinja in v dobri uri in pol smo bile tudi pred kočo na Okrešlju. Seveda naši »brhki« pohodniki so bili tedaj že napoti proti Savinjskemu sedlu, le Dragica se je sončila pred kočo.
Po okrepčilu in pogledih proti Klemenči jami, Krofički, Ojstrici, Planjavi in Kamniškem sedlu smo se odločile, da gremo do spominskega obeležja pokojnim planincem in tragično preminulim petim gorskim reševalcem. Na poti do obeležja smo srečale Rudija, ki se je že vračal in je bil naš fotograf. Skupaj smo se vrnili do koče, kjer smo kramljali o planinskih doživetjih. Pri sosednji mizi sem zagledala planinskega prijatelja Francija iz Maribora. Tudi midva sva poklepetala o planinskih doživetjih. Še malo počitka, nato pa smo se me odločile, da tako kot gor, gremo »po svoje« tudi dol. Počasi, previdno in spet z opazovanjem vršacev, cvetja, pa počitek in napitek pri izviru Savinje in že smo bile v dolini.
V senci smo tako čakale in dočakale naše pohodnike. Po krajšem počitku smo posedli v avtomobile se odpeljali še do hotela Plesnik, kjer smo si pogledali slapišče Palenk. Z najlepšimi planinskimi vtisi na dan preživet pod vrhovi in tudi na vrhu Kamniških Alp, smo se brez postanka vrnili domov v vroče Novo mesto.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
