Arhiv Štajerskega Tednika

»To še zdaleč ni bila enostavna odločitev, za mano je namreč devet sezon v članski ekipi Gorišnice. Od tega sem bil šest sezon tudi njen kapetan in klub mi veliko pomeni. Enostavno sem prišel na takšno točko življenjske poti, da je bila potrebna odločitev: študiram v Ljubljani in časovno ne zmorem zadovoljivo opravljati dveh projektov – študija in igranja rokometa. Za sprejetje odločitve sem potreboval pol leta, ocenjujem pa, da je to najbolje tako zame kot klub in vse mlade igralce, ki prihajajo za mano. Verjamem v to, da čaka RD Moškanjci - Gorišnica svetla prihodnost, saj imamo v naših vrstah mlade fante, ki so željni dokazovanja. Bom pa njihov največji navijač,« je dejal 26-letni Šandor.

Kako si doslej usklajeval študij in treninge ter tekme?

N. Šandor: »Bilo je neverjetno naporno, dva ali trikrat tedensko sem se vozil na relaciji Ljubljana–Gorišnica–Ljubljana. Bila so številna odrekanja, ob tem pa so me vedno bolj načenjale tudi poškodbe. To so najtežji trenutki, ko nisi 100-odstoten. Enostavno je bilo treba sprejeti odločitev o končanju kariere. Ni pa zaradi tega prav nobenega obžalovanja, še enkrat bi vse ponovil.«

Slovo pred prijatelji in znanci je bilo kar čustveno.

Preberite več v Štajerskem Tedniku