orlmedicina.si

Vrtoglavica in težave z ravnotežjem so lahko zelo moteče in vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Razlogov za te simptome je lahko več, od preprostega prekomernega stresa do resnejših zdravstvenih stanj. Razumevanje teh vzrokov je ključnega pomena za pravilno obravnavo in obvladovanje neprijetnih simptomov.

Sistem za ravnotežje sodi med tista telesna področja, ki jim zdrav človek običajno namenja le malo pozornosti, kljub temu pa je jasno, da nam ravnotežnostni organ omogoča pokončno držo in premikanje v vse smeri. Odnos do njega se spremeni, v kolikor nastopijo motnje ravnotežja, ki vplivajo na vse vidike vsakdanjega življenja, kajti te naenkrat onemogočijo normalno gibanje, hojo, oblačenje, vstajanje iz sedečega ali ležečega položaja v stoječi položaj, vožnjo avtomobila, obisk trgovine in telesno aktivnost.

Ker je ravnotežje rezultat nenehnega prenosa informacij med notranjim ušesom, očmi, mišično skeletnimi tkivi in možgani, je treba vsakršno poslabšanje delovanja centra za ravnotežje, oziroma ob zaznavi kakršnekoli motnje ravnotežja nemudoma obiskati otorinolaringologa.

Sodobni medicinski center ORL Medicina in tamkajšnji specialisti otorinolaringologije se med drugim posvečajo prav preiskavam motenj ravnotežja ter rehabilitaciji, pri čemer se poslužujejo najsodobnejše opreme.

Usposobljeni so za opravljanje standardnih in razširjenih preiskovalnih metodob tem premorejo tudi najsodobnejše orodje za diagnostiko in rehabilitacijo težav z ravnotežjem, imenovano CDP Bertec (computerised dynamic posturography), s pomočjo katerega je mogoče vnaprej zaznati šibke točke pacientovega ravnotežnega sistema ter posledično pripraviti individualiziran program rehabilitacije ravnotežnostnih motenj ter napovedati verjetnost padca.

Znaki motenj ravnotežja

Motnje ravnotežja se od posameznika do posameznika precej razlikujejo, kar je v veliki meri odvisno od osnovnega vzroka za prizadetost centra ravnotežja in resnosti težav.

Motnje ravnotežja so nemalokrat povezane z nevrološkimi in drugimi boleznimi, zato je pacienta treba obravnavati celostno -toliko bolj, ker motnje ravnotežja vplivajo tako na senzorični sistem kot na mišice, sklepe ter živčni sistem, katerih obremenitev je ob nastopu težav povečana.

orlmedicina.si

Med splošne simptome, o katerih poroča večina pacientov, sodijo:

• VRTOGLAVICA in občutek, da se neposredna okolica vrti oziroma da se vrtimo sami, kar lahko nastopi občasno v bodisi blagi bodisi težji obliki ali pa je vrtoglavica prisotna stalno,
• NESTABILNOST in negotovost pri stoječem položaju ali hoji, ki ju spremlja slutnja po izgubi ravnotežja,
• OMOTICA, pogosto pospremljena z izgubo zraka (lahko s slabostjo in tesnobo),
• NISTAGMUS, hitro nehoteno ritmično premikanje oči v vodoravni, navpični ali rotacijski liniji,
• SLABA KOORDINACIJA, povezana s koncentracijo, zaradi katere imamo težave pri usklajevanju (predvsem natančnih) gibov,
• TEŽAVE S KONCENTRACIJO, ki vplivajo na zmožnost osredotočanja na sicer povsem vsakdanje dejavnosti,
• SLAB SLUH, denimo izguba sluha ali tinitus (šumenje ali zvonjenje v ušesih),
• SLAB VID, na primer zamegljen vid ali težave s fokusiranjem oči,
• SLABOST, šibkost in utrujenost, ki izhajajo iz motenj ravnotežja, ter
• MIŠIČNA SLABOST, zaradi katere se pojavi oteženo gibanje.

Med možnimi vzroki za motnje ravnotežja se pojavljajo:

• težave z notranjim ušesom (akutni vestibularni nevronitis, labirintitis, Menierova bolezen, benigni pozicijski paroksizmalni vertigo),
• slab vid (oslabljeno usklajevanje vidnih informacij),
• oslabljena funkcija mišic in kosti, bolezni srca in ožilja, posturalna hipotenzija (nizek krvni tlak, prisoten ob vstajanju iz ležečega ali sedečega položaja v stoječ položaj),
• nepravilnosti v živčnem sistemu (multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, poškodbe možganov, stanja po možganski kapi),
• motnje krvnega obtoka,
• bolezni mišično skeletnega sistema (utrujenost, šibkost mišic),
• poškodbe glave,
• staranje (presbiastaza - starostno pogojeno slabše delovanje ravnotežnostnega organa, s starostjo zmanjšan obseg gibanja in mišične mase),
• posamezna zdravila (stranski učinki le-teh) in
• dehidracija (omotico pogosto povzroča nezadosten vnos tekočine v telo).

Dejavniki tveganja za pojav motenj ravnotežja

Motnje ravnotežja vplivajo na sposobnost stabilne drže in v primeru oslabljene funkcije centra za ravnotežje povečajo možnosti za padec, zato se je v izogib pojavnosti tovrstnih težav priporočljivo že v mlajših ter srednjih letih osredotočiti na redno telesno aktivnost, ob težavah je potreben otorinolaringološki pregled ter ustrezno zdravljenje in rehabilitacija, po potrebi, prilagoditve doma.

orlmedicina.si

Nasvet specialistov otorinolaringologije v ORL Medicina je prav tako, da naj pacient ob zaznavi prvih motenj ravnotežja prične izvajati vaje za ravnotežje, s katerimi je možno pospešiti prilagoditev možganov na delovanje okvarjenega centra za ravnotežje. Na ta način se sproži aktivacija možganov, okrepijo se mišice, izboljša sposobnost koordinacije in zavedanje telesa, ohrani se gibljivost, poveča stabilnost ter posledično dosežejo prilagoditve na spremenjene pogoje in zmanjša tveganje za padec.

Vaje za ravnotežje se izvajajo leže, sede, stoje ali med hojo, pri čemer je treba poskrbeti za varnost. Težavnostna stopnja vaj se vsekakor zvišuje postopoma, glede na sposobnosti posameznika, po potrebi pa je treba zagotoviti nadzor nad pacientom in temu priskrbeti prilagoditve ter pripomočke, saj sta ključna dober oprijem ter čista, ravna tla brez ovir. V medicinskem centru ORL medicina vodene ravnotežnostne vaje izvaja kineziolog, pogram vaj pa se opredeli na osnovi rezultatov meritev CDP (računalniške dinamične posturografije) in se gaindividualno prilagodi pacientu, tudi z ozirom na njegove težave. Napredek vadbe se redno, objektivno spremlja na osnovi CDP.

Med dejavnike tveganja za pojav motenj ravnotežja sicer sodijo:

• neustrezno domače okolje (preproge, gladke površine, slaba osvetlitev),
• nošnja neustrezne obutve (obrabljeni ali slabo oprijemljivi podplati),
• starost (izguba mišične mase, zmanjšana gostota kosti, upočasnjeni refleksi, oslabljeno delovanje ravnotežnega organa in druge fizične spremembe, ki jih povzroči starost),
• težave s sluhom (slab sluh),
• težave z vidom (bolezni oči, motnje vida, napačna dioptrija),
• kronične bolezni (motnje srčnega ritma, artritis, diabetes, visok krvni tlak),
• nevrološke bolezni (multipla skleroza, poškodbe možganov, Parkinsonova bolezen) in
• okvare ravnotežnega organa.

Diagnosticiranje motenj ravnotežja

Specialisti otorinolaringologije v centru bolezni ušes, nosu in grla ORL Medicina v povezavi z motnjami ravnotežja najprej naredijo pregled ter s pomočjo testov ugotovijo morebitno okvaro perifernega organa. Pri tem pacienta obravnavajo celostno, saj gre za občutljivo področje, ki zahteva popolno zaupanje med njim in zdravnikom.

Klinični pregled temelji na anamnezi in prepoznavi simptomov ter merjenju sluha (preverjanje slušne funkcije), nato se z enim ali več diagnostičnih postopkov izvede pregled vestibularnega aparata, oziroma struktur, ki sodelujejo pri ohranjanju ravnotežja. Ta lahko vključuje:

• Rombergov test (ocena sposobnosti ohranjanja ravnotežja med stanjem),
• vHIT test (preverjanje vestibulookularnega refleksa - med ušesi in očmi ter odzivnost na hitre premike glave),
• VNG oziroma videonistagmografija (merjenje gibanja oči med različnimi gibalnimi in vizualnimi stimulacijami z namenom ocene vestibularnega živca ter funkcionalnosti notranjega ušesa),
• VTG oziroma bitermalni kalorični test z vodo (preiskava reakcij, izzvanih s stimulacijo enega ali drugega labirinta) in
• CDP oziroma računalniško dinamično posturografijo (napoved verjetnosti padca), ki sodi med eno najsodobnejših naprav v povezavi z merjenjem, ocenjevanjem ter zaznavanjem motenj ravnotežja in rehabilitaciji ravnotežnostnih motenj.

orlmedicina.si

Kadar je to potrebno, se pacienta napoti še na dodatne preiskave, denimo magnetno resonanco glave in vratne hrbtenice, pregled pri nevrologu, kardiologu ali ultrazvok vratnih žil.

Posameznik, soočen z motnjami ravnotežja, je torej v medicinskem centru ORL Medicina deležen natančne in strokovne diagnostike, nasvetov, ki so mu v pomoč pri nadaljnjem ohranjanju zdravja, ter stopnji njegovih težav primerni rehabilitaciji. ORL Medicina se ob tem ponaša s kratkimi čakalnimi dobami, ob nenadnih hujših težavah z možnostjo pregleda nenaročenih pacientov, z dostopnostjo ambulante z urejenim pristopom za gibalno omejene osebe, z brezplačnimi parkirnimi mesti v garažni hiši, s pogodbenim sodelovanjem z različnimi zavarovalnicami in z neposredno bližino dežurne lekarne.

Iz tega sledi, da motnje ravnotežja ob strokovni in stanju primerni obravnavi lahko postanejo povsem obvladljive, pacient pa ohrani svojo samostojnost.