Probiotiki in prebiotiki - kaj so in zakaj so tako pomembni?
Probiotiki in prebiotiki postajajo vse bolj prepoznani kot ključni dejavniki za ohranjanje zdravja črevesja in celotnega organizma. Raziskujemo njihovo vlogo, pomen in koristi ter pojasnjujemo, zakaj postajajo nepogrešljivi del našega vsakdana.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Probiotiki so živi mikroorganizmi, katerih primarna naloga je ugodno vplivanje na zdravje gostitelja, saj prebavnemu traktu pomagajo pri presnavljanju hrane in vitaminov (posebej vitaminov B skupine), aminokislin ter kratkoverižnih maščobnih kislin, pripomorejo h gibanju črevesja (peristaltika) in hranijo črevesne celice.
S tem prispevajo k ravnovesju znotraj črevesne mikrobiote, drugače imenovane črevesna flora, sintetizirajo protimikrobne snovi in posledično ovirajo preživetje in/ali razvoj škodljivih bakterij, predvsem pa vplivajo na delovanje imunskega sistema ter centralnega živčnega sistema.
Probiotiki so torej koristne žive bakterije, prisotne v dodatno obogatenih živilih, ki podpirajo naše dobro počutje. Kadar smo zdravi, in probiotiki zdravje krepijo, v našem telesu prebiva več bilijonov različnih vrst dobrih bakterij, medtem ko ob šibkejšemu zdravju slabe bakterije izpodrinejo dobre, tako ene kot druge pa se večinoma nahajajo v prebavnem traktu, natančneje črevesju.
Probiotiki od A do Ž
Probiotiki se po evropski direktivi, pa tudi po slovenskih priporočilih, dojemajo kot zdravstvena trditev, iz česar sledi, da se prehranska dopolnila in živila kot takšna (probiotiki) brez predhodne odobritve komisije Evropske unije ne smejo navajati ter uporabljati.
Tega se Institut.O, podjetje za prehranske dodatke in znanja s področja krepitve življenjske moči, zaveda ter pravila tudi spoštuje, na osnovi česar ima v prodaji izključno izdelke in storitve s strani stroke strogo preverjene kakovosti. S tem namenom redno sodeluje z zunanjimi sodelavci, med njimi doc. dr. Iztokom Ostanom, ki izvaja nadzor nad kakovostjo ponujenih izdelkov in verodostojnostjo podanih informacij.
Med drugim za eno takšnih velja Vita Biosa, biološki zeliščni napitek z mlečnokislinskimi bakterijami, proizveden na Danskem. Ta vsebuje osem različnih vrst mlečnokislinskih bakterij ter kombinacijo devetnajstih ekstraktov izbranih zelišč, s pomočjo katerih je bil izveden postopek fermentacije, preko katerega je izdelek pridobil organske kisline in mikroorganizme. Posebna prednost napitka je, da v njem ni zaznati sledi sladkorja in mleka, dodani pa niso niti konzervansi.
Delovanje in učinki probiotikov
Delovanje črevesne flore je nadvse podobno delovanju ostalih organov, gre pa za zapleten ekosistem s kar med tristo in petsto različnih vrst živih bakterij, virusov ter gliv, pri čemer optimalno delovanje, prav tako ravnovesje, vzpostavljajo probiotiki oziroma vlakna teh.
Dobre oziroma prijazne bakterije tako pomagajo ohranjati dobro počutje in ustrezno delovanje.
Pravzaprav se njihove koristi pripisujejo:
- podpiranju zdravega delovanja jeter, do česar vodi dejstvo, da se z rednim uživanjem probiotikov telo osvobodi toksinov,
- pomoči pri prebavnem procesu in absorpciji celotne palete hranilnih snovi (prvenstveno že omenjenih vitaminov B skupine, aminokislin, kratkoverižnih maščobnih kislin),
- spodbujanju k rednemu izločanju blata in s tem odpadnih snovi iz telesa,
- vzdrževanju dobre prebave in ohranjanju zdrave telesne teže, čemer gre največje zasluge pripisati prav delovanju prebavnega trakta, posebej črevesa,
- proizvodnji določenih vitaminov, med njimi v največji meri vitamina K in vitaminov B skupine, ter
- zmanjšanju tveganja za določena obolenja, denimo za rak debelega črevesa, srčno-žilna obolenja in številna druga.
Naravna prisotnost probiotikov in njihovo uživanje
V posameznih živilih so probiotiki prisotni povsem naravno. Večinoma gre za fermentirana živila, saj fermentacija sodi med najstarodavnejši postopek konserviranja hrane, ki med drugim izboljša okus živil in hkrati iz njih odstrani toksine.
Med najpogostejše probiotike denimo sodi kultura Lactobacillus, ki jo iz sladkorja tvorijo mlečne kisline. Tako probiotike najdemo v jogurtu in drugih fermentiranih mlečnih izdelkih, nekaterih vrstah sira, kefirju, fermentiranih mlečnih pijačah, kislemu zelju ter tradicionalni korejski jedi, vse popularnejši tudi pri nas, kimčiju, v katerem se nahaja različna fermentirana zelenjava.
Uživanje probiotikov se priporoča redno, v preventivne namene na povsem vsakdanji ravni, v kolikor to ni mogoče ali zaznavamo težave v delovanju črevesnega trakta, pa je najbolje poseči po prehranskemu dodatku.
Institut.O ponuja napitek Vita Biosa preverjene kakovosti, ki ga pijemo večkrat na dan (en odmerek znaša med 20 in 30 ml napitka), a je treba steklenico pred uporabo pretresti, s čimer poskrbimo za mešanje mikroorganizmov s tekočino.
Ko se število koristnih bakterij v črevesu zmanjša, to škodljivim mikroorganizmom omogoča hitrejše razraščanje, saj stremijo k zapolnjevanju praznega prostora.
Takrat se, če probiotikov, ki rast pozitivnih bakterij spodbujajo, ne uživamo, v našem življenju pojavijo prebavne težave v obliki bodisi driske bodisi napenjanja, napihnjenosti ali zaprtosti, neprijetni simptomi pa so pogosto prisotni tudi ob jemanju antibiotikov po bakterijski ali virusni okužbi.
Njihova naloga (antibiotikov) je namreč odstranitev škodljivih bakterij, a ker selektivnosti niso zmožni, odstranijo tako dobre kot slabe bakterije, zaradi česar je ob bolezni prebavni trakt treba dodatno napolniti z dobrimi bakterijami in si pri tem pomagati s probiotiki.
Ne gre pozabiti na prebiotike
Da bi imeli probiotiki možnost optimalno opraviti svoje delo, potrebujejo hrano za rast. Gre za vrsto prehranskih vlaknin, imenujemo jih prebiotiki, ki jih telo ne more prebaviti, so pa nujni, ker koristijo uspevanju dobrih mikroorganizmov.
Prisotni so v zelju, cvetači, ohrovtu, brokoliju, krompirju, koruzi, polnozrnatemu kruhu, artičokah, bananah in rižu ter pospešujejo rast dobrih bakterij in zvišujejo stopnjo njihovega razmnoževanja, prav tako aktivnost že obstoječih koristnih mikroorganizmov.
S tem torej zagotavljajo hrano za zdravo črevesno floro, kar pomeni, da probiotiki z njihovo prisotnostjo pridobijo dodatna hranila. Nasprotno med simbiotike štejejo izdelki, v katerih so prisotni tako probiotiki kot prebiotiki, ker ti vsebujejo in dobre bakterije in hrano zanje.
Fermentix prebiotik z mlečnimi fermenti in rastlinskimi izvlečki je prehransko dopolnilo, ki vsebuje tindalizirane mlečne fermente, rastlinske izvlečke in krom. Zasnovan je za obvladovanje lakote, podporo prebavnega sistema ter izboljšanje duševnega počutja. Vitamini B-kompleksa v Fermentixu lahko pripomorejo tudi k boljšemu delovanju imunskega sistema.
Fermentix Junior pa je prehransko dopolnilo, posebej zasnovano za otroke, ki pomaga ohranjati zdravo prebavo in dobro počutje vaših malčkov. Formula Fermentix Junior je nežna do otroških trebuščkov in vsebuje ključne sestavine za podporo prebavnega sistema
Probiotiki in prebiotiki predstavljajo ključne dejavnike za ohranjanje zdravja črevesja in celotnega organizma. Njihova vloga pri uravnavanju prebavnega sistema ter splošnem počutju postaja vse bolj prepoznana in pomembna. Medtem ko probiotiki zagotavljajo prisotnost dobrih bakterij v našem telesu, prebiotiki skrbijo za hrano, ki jim omogoča optimalno delovanje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.