Miša Pušenjak svetuje: Slab vznik semena – kaj je šlo narobe?
Težave s slabim vznikom semena se pojavljajo redno vsako leto, ne glede na to, ali imamo opraviti s hladno ali toplo pomladjo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Vedeti morate, da je z izborom potrošniškega načina življenja v trgovinah na policah vedno manj res kakovostnega semena. Na to je pač treba računati, zato ne smemo še mi iskati bližnjic pri setvi. Potem je katastrofa seveda tu. Naj vam na hitro pojasnim, kaj mislim s tem zadnjim stavkom.
Seme je rastlina v malem
Večina obravnava seme kot mrtvo, neživo in neobčutljivo stvar. Vzrok mnogih težav je že v tem. Vedeti je treba, da je seme celotna rastlina v malem skupaj z zemljo. V semenu je zaloga hrane za mlado rastlinico za tako dolgo, dokler sama ni sposobna črpati hranil in iz njih ustvarjati rastlinske dele. Ob vsakem premikanju, posebej pa poškodbah, seme pospešeno diha, s tem pa porablja ta hranila. Zato po nakupu semena ne dajemo v vrečice, kjer imamo kakšne težke, ostre predmete, ki ga lahko poškodujejo. Tudi nepravilno skladiščenje lahko pomeni izgubo hranil in enake posledice. Zato ne kupujte semena na zalogo. Vsako leto ga kupite le toliko, kolikor ga v tej sezoni potrebujete.
Velik pomen ima starost semena
Če želite vendarle sejati nekoliko bolj zgodaj, potem za prve setve uporabite res sveže, čim mlajše seme. Veliko vlogo ima starost semena pri kobulnicah, mednje pa sodita tudi korenček in peteršilj. Tudi staro solatno seme pogosto kali nenormalno, zato sicer vznik opazimo, kasneje pa rastline kar poniknejo. Tega ni kriva sorta solate, kakor mnogi zmotno menijo, ampak setev starega semena. Na vrečici torej poiščite žig in poglejte, do kdaj to seme kali. Če se zavedate, da ste prehitri s setvijo, potem nikakor ne vzamete semena, kjer piše, da uspešno kali do leta 2026. tukaj gre za vsaj tri leta staro seme. Kar seveda ne pomeni, da ne bo kalilo, le verjetnost za težave je večja pri starem semenu.
Porabimo seme iz vrečic do konca
Da bo težav s kaljenjem čim manj, vam svetuje naslednje. Vsako leto nabavite samo toliko semena, kot ga potrebujete. Vse seme, starejše od treh let, najprej preizkusite, ali še kali, sama pa bi ga raje zavrgla. To velja seveda za kupljeno seme. Domače seme pa tudi poskusite pridelati čim bolj sproti. Vendar ga je vedno treba nekaj pustiti za zalogo, saj ne vemo, ali bomo pridelali novo seme ali ne. Naše vremenske razmere namreč niso najugodnejše za pridelavo semena.
Vedno kupite le tako velike vrečice, kolikor semena posejete sproti. V današnjih semenskih vrečicah je namreč seme dokaj dobro zavarovano ravno pred zunanjimi vplivi. Kakor hitro mi vrečico odpremo, je tega varstva konec. Zato ne kupujte večjih vrečic zaradi ugodnejše cene.
Po setvi vrečice ne odložimo na vlažno zemljo, kakor nekateri radi delate. Takoj jo je treba čim bolj zapreti nazaj, po možnosti uporabiti kljukice za perilo, in takoj pospraviti na suho in hladno.
V trgovino spomladi zavijte vedno s seznamom semena, ki ga potrebujete. Najlažje je sestaviti tak seznam tako, da vrečice, ko semena iz njih posejemo, zlagamo v posebno škatlo. To ima še eno dobro stran. Tako boste videli tudi, katere sorte ste posejali. Če vam katera ni bila všeč, si to zapišite kar na vrečico. Spomladi se vrečice samo preštejejo, zapišejo in že imamo dokaj natančen seznam. Seveda se mu pridružijo še kakšne nove rastline, ampak tako nas polne police ne zanesejo, da kupimo preveč.
Jaz bi vse seme, ki ga v tekočem letu nisem posejala, združila v jeseni in ga v septembru posejala na prazne gredice kot zeleno gnojenje, kar na gosto. Če je kaj še uporabnega, na primer motovilec ali špinača, se to do zime še pobere. Ostalo pa spomladi podkopljemo pri pripravi gredic. Pri tem naj ne zmaga pregovorna slovenska varčnost. To seme je namenjeno bogatitvi gred z organsko maso.
Za kaljenje je potrebna določena temperatura
Ne vem, zakaj se vsem na vrtu tako zelo mudi. Vse bi radi imeli posejano čim bolj zgodaj. Tukaj pa se skrivajo pasti. Nekatere rastline res uspešno kalijo že pri dokaj nizkih temperaturah. Med vrtninami so to predvsem bob, grah, solata, pa tudi redkvica, kreša in rukola. Te lahko sejemo že, če se zemlja ogreje na 2 oC. Tudi čebula in čebulček, pa tudi česen z nizkimi temperaturami ob sajenju nimajo težav. Za številne, tudi korenček in peteršilj, je potrebno vsaj 10 oC, idealno pa je okoli 18 oC. zemlja pa ima danes, ko to pišem, po dveh res toplih dnevih šele 9 oC. Torej korenček, peteršilj, pastinak posejemo lahko v rastlinjaku , na prostem pa še ne.
Korenček in peteršilj sejemo šele takrat, ko se zemlja ogreje vsaj na 10 oC. Vse ostale vrtnine pa potrebujejo najmanj 15 oC, če želimo, da bodo uspešno kalile. V semenu je namreč neka določena zaloga hrane. To zalogo je narava skozi stoletja predvidela za normalen čas kaljenje posamezne rastline in seveda glede na njene potrebe. Kakor hitro se ta čas podaljša, lahko rastlini vmes zmanjka hrane. Rastlina v zemlji je vzkalila, a na prosto ni pogledala, ker je med tem časom zaradi pomanjkanja hranil propadla.
Za vse, ki prisegate na pokrivanje z agrokoprenami, naj povem, da le te zemlje ne segrejejo. Vedno bolj ugotavljam, da je potrpežljivost najboljša lastnost vrtičkarjev. Jo imate?
Pri nekaterih rastlinah je potrebna svetloba
Nekatere rastline potrebujejo za vznik svetlobo. Rečemo jim svetlokalilke. Mednje sodi veliko dišavnic: timijan, majaron, kumina, kamilice pa tudi ognjič in še številne druge cvetlice. Med zelenjadnicami je takih rastlin malo. Vendar so peteršilj, korenček, posebej pastinak pa tudi motovilec vrtnine, ki pokrite z zemljo, v temi veliko slabše kalijo. Te rastline sejemo tako, da jih na prostem samo s topim delom grabelj nežno potisnemo ob zemljo. Setev nato pokrijemo z agrokopreno zato, da se seme ne izsuši, ko je tako izpostavljeno na prostem, pa tudi ptiči ga lahko pozobajo.
V rastlinjak že lahko posejete grah in bob, mednju pa letne solate. Lahko posejete tudi motovilec ali špinačo. Seme graha in boba čez noč namočite v kamilični čaj, ki pa ne sme biti iz filter vrečic, ali vsaj v raztopine morskih alg. Za sadike pa zdaj posejte prve bučke, a sadike bodo morale biti ves čas na toplem. Prav tako pa lahko posejemo por, čebulo, v rastlinjaku kar na gosto, potem pa jih bomo presadili na prosto. Lahko, tako je tudi bolje, pa ju posejemo v majhne lončke in sadike imamo po vzniku na hladnem. Počasi moramo paziti tudi na čebulo oziroma znake čebulne muhe. Kmalu se bo zbudila.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
