Arhiv Svet24

Vsak konec leta ista pesem. Najprej, kaj je leto prineslo, o tem sicer nima smisla izgubljati besed, ker vemo, nato, kaj bo prineslo naslednje. Od tehnologij pričakujemo preveč, pričakujemo čudeže. Itak je vsaka novost označena za revolucionarno, v resnici pa je takšna le sem ter tja kakšna in mirno lahko rečemo, da zadnjih nekaj let revolucije niso uspevale.

Dobro, napredek je in bo. Hitrejši čipi, višje ločljivosti zaslonov, izboljšane storitve, vendar večina od tega nima veliko. Traja, preden izboljšave pridejo v roke vsakega od nas, zaznamo pa jih hitro. Evolucija nam je namreč dala zmožnost osredotočati se na hitra premikanja. Opazimo tigra, ki se nam hitro bliža, ne pa tudi klimatskih sprememb, ker so prepočasne. In v tem grmu leži zajec, zakaj smo zasuti z novicami o tehnološkem napredku. Da ga lažje opazimo, da nam zleze pod kožo in da smo dovzetni za nakupe novotarij, ki nam niti malo ne izboljšajo kvalitete življenja!

Zato je odgovor na vprašanje, kakšno bo »tehnološko« leto 2016 zelo preprosto. Povsem enako kot lansko. Za pot iz enega konca do mesta do drugega, bomo potrebovali enako, če ne še kaj več časa, kot smo ga pred desetimi leti. In še vedno bomo sedeli v avtomobilih z motorji na notranje izgorevanje. Poslušali bomo »slavospeve« o napredku električnih vozil, a bomo hkrati lahko srečni, ko se bo kateri pripeljal mimo. Še vedno bomo gledali slovenske televizijske programe v enaki ločljivosti, kot jih gledamo že leta, pa čeprav televizorji podpirajo višje. Pametni telefoni bodo bolj kot ne enaki. Za odtenek hitrejši in s kakšno novo funkcijo, česar večina uporabnika tako ali tako ne zazna. In kar je najbolj žalostno: še vedno bomo robantili, ker zanimivih stvari pri nas ni moč kupiti ali ker nam najbolj opevane storitve niso na voljo.

Pravi tehnološki napredek se namreč ne zgodi čez noč, temveč potrebuje čas in zato ga naša čutila težko zaznajo. Oziroma ga zaznamo za nazaj. Res pomembna pa neka tehnologija postane šele, ko nam je vsem na dosegu roke, in ne le peščici srečnežev.

Nori na velike

Veliki telefoni z velikimi zasloni imajo prednosti in slabosti, slednje je predvsem povezano z večjo porabo električne energije ter nepraktičnostjo. Kaj lahko pričakujemo? Zaslone velikosti okoli 6 palcev in ločljivostjo 4K. Druga možnost je zložljiv zaslon (preklopna oblika), s katerim se vrača oblika »školjke«, vendar je malo verjetno, da bodo na voljo že prihodnje leto.

V sili je moč

Lanska iPhona imata zaslon, ki zazna moč dotika. Prvi je tak zaslon sicer v živo pokazal Huawei, vendar telefona Mate S s to tehnologijo še ni v prodaji. Bodo pa z njo opremljeni premijski modeli pomembnejših izdelovalcev v tem letu. Zelo bi nas presenetilo, če ne bi bilo tako, in to kljub dejstvu, da uporabniki potrebujemo čas, da jo sprejmejo.

Relikt preteklosti

Peta generacija mobilnih omrežjih je oddaljena v leto 2020, pričakovati pa je, da bodo letos več govorili o četrti in pol generaciji, ki naj bi na papirju omogočala hitrosti prenosa podatkov do 1 Gb/s. Veliko je govora tudi o zamenjavi kartice SIM z njenim elektronskim ekvivalentom. Dejstvo je, da so »simke« relikt preteklosti in nimajo kaj početi v telefonu, vendar se jih operaterji držijo kot pijanec plota. Prednosti elektronske oblike kartice je namreč lažja zamenjava operaterja ali paketa, slabost pa, da je ne moremo uporabljati v več napravah.

Na obzorju 8K

Večina naslednjih televizorjev Philips in Samsung bo imelo zaslon ločljivosti 4K. Kar je dobro, saj bodo ti na voljo v vseh cenovnih kategorijah. Ko boste kupovali naslednji televizor, si vsaj ne boste belili glave z vprašanjem, kakšne ločljivosti naj bo. Ali pač. Morda televizorji ločljivosti 8K (7640 x 4320 točk). Kar je šestnajstkrat toliko, kot jih ima televizor HD. Kot je znano, mora biti televizor večje ločljivosti večji ali pa moramo sedeti bližje. Kaj to pomeni za ločljivost 8K. Najmanj diagonalo 85 palcev oziroma 2,16 metrov. To pa je že zelo velik televizor, ki bo tudi ustrezno drag.

Papirnato lahek

Televizorji postajajo tanjši in lažji. LG dela na televizorju velikosti 55 palcev z milimetrom debelim zaslonom in težo pod dvema kilogramoma. Zaradi tankosti je zaslon moč upogibati, ker pa je lahek, ga na steni držijo magneti. Vendar to tudi pomeni, da je elektronika v dodatni škatli!

Nedohranjeni

Namenoma smo govorili o napredku, ki ga pričakujemo pri pametnih telefonih in televizorjih. Oboji so naprave, ki same po sebi ne pomenijo veliko, telefoniramo lahko z vsakim telefonom, če zanje ni kvalitetnih vsebin in storitev. Veliko se na primer govori o plačevanju s telefoni, videovsebinah ločljivosti 4K, pretočnih storitvah, digitalnih pomočnikih ... Večina pa pri nas ne deluje ali pa ni na voljo. Slovenski operaterji so namreč zaspali, ne razvijajo modernih storitev, so izven glasnih razvojnih tokov, namesto tega raje dražijo storitve ali iščejo načine dodatnega zaračunavanja. In to v časih, ko v Sloveniji pravzaprav ni inflacije.