Pevec Boris Vlastenica se manično ravsa s kitaro, ki zveni kot motorka, Milena Milutinović z divjim razbijanjem po bobnih spominja na Dava Grohla, trdno melodiko znotraj nadzorovanega kaosa pa drži na basu miniaturna Ana-Marija Čupin, katere basovske linije so podaljšek njenega metronomskega miganja z boki in teatralnega metanja kodraste grive vznak. Po dveh albumih in stotinah koncertov po Evropi so Repetitor na odru neustavljivi.

Začnimo v 2005: kaj je bil povod za ustanovitev Repetitor?

Boris: Preden smo ustanovili bend, sem nehal trenirati košarko in obiskovati tekme, zato sem si nekako zaprl ventil za odvečno energijo. Pri sedemnajstih potrebuješ nekaj, česar se entuziastično lotiš. Od nekdaj pa sem sanjal o bendu, vprašal sem Mileno, ali bi ga midva ustanovila.

Milena: Bila sva sošolca in v razredu nas je bilo pet takšnih, ki smo poslušali alternativno glasbo. Boris je veliko govoril o bendu in mi predlagal, da se usedem za bobne, s katerimi sem se takrat srečala prvič.

B: Za glasbo smo se resno odločili, še preden je to postalo profitabilno.

Več v novi številki Vklopa!