VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ, scenaristka

Od kod ideja za zgodbo?
Fascinirajo me sodobne, netradicionalne družinske skupnosti, tako imenovane "patchwork" družine, v katerih živijo skupaj otroci različnih staršev. Že po uspehu televizijske igre Peklenski načrt, posnete po moji predlogi, ki jo je režiral Anton Tomašič in ki je imela sorodno temo, sem želela napisati scenarij za tovrstno družinsko serijo, vendar zanjo pred leti preprosto ni bilo zanimanja. Zato je ta ideja pridno čakala na svojih pet minut skupaj s številnimi drugimi. Ko je nacionalka objavila razpis za družinsko serijo, sem se zanjo spet ogrela in jo z režiserko Sieno Krušič in producentom VPK prijavila na natečaj.

Zakaj ste se odločili, da zgodbo pripoveduje dojenček?
Zelo občudujem izvirnost, radoživost in brezmejno domišljijo majhnih otrok. Škoda je, da na poti v odraslost večji del teh lepih lastnosti izgubijo. Na dojenčka vsi gledamo s simpatijami, ker je simbol sreče in srce družinskega življenja. Dojenček ima v nanizanki dvojno vlogo, je hkrati "pripovedovalec" in eden od petih otroških junakov.

Izhajate iz velike družine?
Odraščala sem kot edinka, sem mati dveh odraslih otrok in imam sedemmesečno vnukinjo. Živim v klasični majhni družini, ki bo z leti nedvomno postajala vse večja.

Zakaj bo gledalcem serija všeč, na kaj stavite?
Težko vprašanje! Seveda bi bila vesela, če bi bila serija všeč mnogim, ampak scenarističnega recepta za uspeh ne poznam. Zlato pravilo scenarista je, da se mora tudi sam zabavati pri pisanju in da mora imeti rad vse svoje like. Tega se vedno držim.