Kako s pomočjo trajnic ustavimo erozijo tal?
Ob ekstremnih vremenskih pojavih čedalje pogosteje prihaja tudi do odnašanja vrhnje plasti zemlje. Preverite, kako nam lahko pri zmanjšanju erozije tal pomagajo trajnice.
Erozija tal ima več negativnih posledic, od izgube rodovitnosti tal, degradacije krajine in onesnaženja voda do uničenja samega habitata. Poznamo vsaj dve vrsti erozije tal: vodno in vetrno. V naravi sta vedno prisotni in že od davnine sooblikujeta zemeljsko površino, tako da sta precej »krivi« za zdajšnjo podobo naših pokrajin. To, kar danes vidimo okoli sebe, je torej posledica stalne erozije, a tudi spontanega zaraščanja z rastlinami ter seveda človekovega delovanja. Človek namreč z gradnjami, gozdarjenjem in kmetovanjem vpliva na videz pokrajine po vsem svetu.
Narava se na erozijo, tako vetrno kot vodno, vedno in povsod odziva s spontanim zaraščanjem s tako imenovanimi pionirskimi rastlinami, ki se same spontano naseljujejo na nov »prazen ali gol« prostor. Zato v naravi, tudi v kulturni krajini, golo zemljo srečamo le redko oziroma ostane gola le malo časa. Hitrost »celjenja ran narave«, ogolelosti tal torej, je odvisna od marsičesa, zlasti tudi od intenzivnosti poškodb in velikosti »poškodovanih površin«. Kadar voda odnese rečne bregove, se bodo ti po navadi v nekaj letih ali še prej znova odeli v divje rastline. Tudi plazovita območja v naravi v nekaj letih skrijejo svoje rane z novo rastlinsko preobleko. Kadar s težkimi stroji zarežemo v gozdno površino, da zgradimo gozdno cesto, se bo gozdno rastje v nekaj letih spontano naselilo na gole robove ceste.
PREBERITE TUDI:
Kadar se v naravi sprožijo zelo obsežni plazovi (naši predniki so rekli, da se je »podrla gora«), seveda vidno spremenijo »obličje zemlje« in spontano zaraščanje lahko traja zelo dolgo, toda prej ali slej narava zaceli rane. Kadar plazenje tal ogroža delo človeških rok, recimo ogroža objekte, ki jih je tam zgradil človek, temu rečemo naravna katastrofa. Ko se to zgodi, se bo nujno moral spremeniti odnos med naravo in človekom, saj se morda izkaže, da neki prostor za poselitev ali druge človekove aktivnosti ni več primeren. Narave pač ne moremo ukrotiti! Vsaj trajno in za vedno ne.
Kadar pa želimo pospešiti zaraščanje, zlasti popravljanje poškodb naravne vegetacije zaradi naših posegov v teren, lahko naravi pomagamo tudi z vrtnarskimi posegi in zasajanji. Zato urejamo zelene površine ob na novo zgrajenih vsakovrstnih objektih, tudi stanovanjskih. Seveda je osnovni namen urejanja obhišnih vrtov in javnih zelenih površin vrnitev rastlin v naše neposredno okolje, skrb za lep videz in še kaj, a tudi utrjevanje terena z rastlinami in varovanje tal pred erozijo. Za to uporabljamo predvsem drevesa, grmovnice, trajnice in trato kot trajne zelene elemente.
Varovanje tal pred erozijo s pomočjo trajnic
Na javnih zelenih površinah in po vrtovih velikokrat vnaprej zaznamo, torej predvidimo nevarnost erozije, največkrat odnašanje zemlje s padavinsko vodo, včasih pa tudi druge oblike erozije. Zlasti večje ali manjše brežine in strmine ter vodni bregovi so pri tem močno ranljivi. Ne samo na zelo strmih legah, ampak tudi na položnejših zemljiščih padavine rade odplavljajo zemljo, če je hitro ne zavarujemo z gosto vegetacijo.
Zato poskušamo tla marsikdaj utrjevati s posebej trpežnimi in nezahtevnimi trajnicami. Od njih pričakujemo poudarjen estetski videz in tudi, da bodo zemljo dobro vezale s koreninami ali/in tudi z gosto razraslimi nadzemnimi deli. Poleg tega morajo imeti dolgo življenjsko dobo, saj takih nasadov ni mogoče pogosto obnavljati. A vedeti moramo tudi, da bodo kljub svoji skromnosti mnogo hitreje razvile močan koreninski sistem, če jim bomo ob sajenju pomagali z organskimi gnojili.
Predvsem pa je treba tudi tu upoštevati osnovne življenjske potrebe posameznih trajnic. Ob vodni breg pač spadajo močvirske in obvodne trajnice, ki v zemlji ne potrebujejo veliko zraka. Na peščeno in sušno brežino lahko sadimo le tiste, ki prenašajo pomanjkanje vode oziroma so sposobne z vodo varčevati in z njo skrbno gospodariti. V glinasto prst bomo sadili drugačne kot v peščeno prst in na žgoče sonce drugačne kot v polsenco ali celo senco. Vedno tudi velja, da moramo ob načrtovanju saditve upoštevati moč razrasti posameznih vrst in sort. Tiste, ki se močno in hitro razraščajo, seveda lahko razporejamo bolj na redko, druge morda zahtevajo gostejšo saditev.
Nekaj primerov trajnic za protierozijske zasaditve
Vodne bregove z gostimi koreninami hitro prerastejo in jih varujejo pred izpiranjem in odnašanjem zemlje pravi kolmež (Acorus calamus), obrežni šaš (Carex riparia), dolgolistna ostrica (Cyperus longus), sivozeleno ločje (Juncus inflexus) in še nekatere druge.
Za zamočvirjene obvodne površine ali tudi take, ki niso ob vodi, imajo pa zelo glinasta tla, na katerih običajne okrasne trajnice in drevnine ne morejo uspevati, so kot izjemno dolgožive in nezahtevne primerne rdečelistna imperata (Imperata cylindrica 'Red Baron'), razne sibirske (Iris sibirica) in japonske (Iris ensata) perunike ter navadna krvenka (Lythrum salicaria).
Za vezavo tal na strmih brežinah z normalno sestavo zemlje, torej mešanico gline in peska ter organskih sestavin, so primerne razne visoke trave z zelo razvejenimi in globokimi koreninami, kot so različni kitajski trstikovci (Miscanthus sinensis), ki lahko na stalnem mestu rastejo desetletja. Le nekoliko šibkejšo rast in le malo krajšo življenjsko dobo ima še kar nekaj vrst in sort trav, pa tudi nekatere cvetoče trajnice, kot sta npr. perovskija (Perovskia atriplicifolia) in dresen (Persikaria amplexicaulis), ki je seveda ne smemo enačiti z znano invazivno rastlino podobnega imena, ker je v resnici zelo trpežna, a niti malo invazivna.
Za odcedna tla, tudi peščena, nikakor pa ne glinasta, zlasti na ne prestrmih brežinah se dobro obnesejo tudi razne sivke. Razvijejo globoke in razvejene korenine in dobro vežejo tla, vendar vsaj dvakrat na leto zahtevajo vrtnarjevo navzočnost, ker jih je treba obrezovati.
Za tiste, ki si želijo pestrejši izbor trajnic in so se jim pripravljeni tudi malo več posvečati, je primernih še kar nekaj trajnic, ki so sposobne oblikovati gost preplet korenin v zemlji in gost sklop nadzemnih delov, da lahko tudi na brežinah učinkovito branijo zemljo pred izpiranjem. Sicer pa je zemlja tudi na ravnih površinah mnogo bolj zavarovana pred erozijo, če je pokrita z rastlinjem.
E-novice · Rože in vrt
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je specialistka za trajnice in krajinsko arhitekturo ter ustanoviteljica največje slovenske vrtnarije za trajnice TRAJNICE GOLOB-KLANČIČ. V spletnem katalogu vrtnarije www.trajnice.com lahko izberete in kupite trpežne trajnice, ki so gojene izključno v Sloveniji, strokovnjaki v vrtnariji, ki se nahaja v Vitovljah 18, 5261 Šempas pa vam bodo brezplačno svetovali in izrisali zasaditveno skico. Jožica je tudi avtorica knjige TRAJNICE ZA PAMETNE LENUHE, ki je bila ponatisnjena kmalu po prvemu izidu. Naročite jo lahko na tel. št. 031 818 010 ali na e-naslovu trajnice@trajice.com.
