© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Čas branja 4 min.

Brajda iz vinske trte: zakaj si jo je vredno omisliti na vrtu


Uredništvo revije Rože & VRT
1. 8. 2025, 08.53
Posodobljeno
09:10
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Vinska trta je ena tistih rastlin, ki se na vrtu odlično znajde v več vlogah hkrati. Medtem ko v vinogradih ostaja predvsem vir grozdja za vino, je na domačih vrtovih vse bolj priljubljena zaradi svoje uporabnosti, odpornosti, pa tudi estetske vrednosti. Z njo lahko ustvarimo prijeten senčni kotiček, zeleno kuliso za teraso ali pa jo uporabimo kot živo ograjo. Hkrati pa nam bo vsako poletje ponudila še sladke plodove, ki imajo doma poseben okus.

profimedia-0969410765.jpg
Profimedia
Pogled skozi okno na domačo brajdo vedno poskrbi za lepe občutke.

Zakaj trta ni le za vinograd

Na vrtu trta pogosto nima enakega namena kot v vinogradu. Ne sadimo je zaradi količine pridelka, temveč zaradi številnih drugih prednosti. Uporabimo jo lahko kot okrasno vzpenjavko, ki ustvari senco in poveže vrt z arhitekturo hiše. Zlasti starejši vrtovi brez brajde skoraj niso obstajali – pod njo se je odvijalo poletno življenje družine, obedovalo, počivalo ali delalo.

PREBERITE TUDI:

Trta ima to lastnost, da zraste v mogočno strukturo, ki jo s pravilnim obrezovanjem in oporo lahko vodimo skoraj po svoji meri. Vzpenja se k soncu, če ji to omogočimo, pri tem pa ustvari naravno, listnato streho, ki je pozno spomladi gosto zelena, jeseni pa čudovito obarvana in dekorativna še dolgo po tem, ko je večina vrta že izgubila svojo obliko.

profimedia-0962737165.jpg
Profimedia
Vinska trta potrebuje oporo

Od trsne uši do prvega škropiva: zgodovinska ozadja vinske trte

Čeprav trta v naših krajih uspeva že stoletja, ni bila vedno tako samoumevna izbira. Po odkritju Amerike so se z ladjami nehote v Evropo prenesli številni škodljivci in bolezni, med njimi tudi trsna uš in peronospora, ki sta v 19. stoletju skoraj uničili evropske vinograde. Rešitev je prineslo cepljenje domačih sort na odpornejše ameriške podlage.

Iz tistega časa izvira tudi danes še vedno uporabljena bakrena apnena brozga – prvi učinkoviti fungicid. Nastala je čisto po naključju, ko so lastniki vinogradov želeli zaščititi trto pred sladkosnedimi popotniki in grozde poškropili z belo mešanico, ki jih je odvrnila. Opazili so, da so bile ravno tiste trte tudi bolj zdrave, zato se je mešanica uveljavila kot zaščita pred glivičnimi boleznimi.

profimedia-0901109775.jpg
Profimedia
Ker se bogato razrašča, je odlična rešitev za ozelenitev pergole, ki bo poskrbela za prijetno senco tudi v najbolj vročih dnevih.

Kako oblikovati vinsko trto na vrtu

Vinska trta potrebuje oporo, zato jo že v prvih letih usmerimo v želeno obliko. Klasični in še vedno zelo funkcionalni obliki sta brajda in latnik. Brajda, ki izvira iz nemške besede breit (široko), pomeni razvejan, senčen nadstrešek iz trte. Latnik je pogostejši v primorskih krajih in običajno bolj strukturiran, pogosto zraste tik ob hiši ali nad teraso.

Za oporo se priporoča les, čeprav je manj trajen od kovinskih ali betonskih konstrukcij. Vizualno pa se veliko lepše zlije z vrtom, tudi pozimi, ko je trta gola. Z leti les sicer potrebuje nekaj vzdrževanja, vendar takšna struktura ostaja naravna in prijetna.

profimedia-0991029298.jpg
Profimedia
Speljemo jo lahko v želeno obliko, tako pa z njo lahko ozelenimo tudi drugače dolgočasno ograjo.

Pravilna rez in oskrba vinske trte na vrtu

Za uspešno gojenje vinske trte na vrtu ni potrebna enaka oskrba kot v vinogradu. Količina grozdja ni glavni cilj, zato lahko trto oblikujemo bolj prosto in jo reže­mo z mislijo na videz, senco in zdravje rastline. Ključno je, da v začetnih letih trti pustimo razviti močan koreninski sistem, kasneje pa vzdržujemo obliko z redno rezjo.

Najbolj rodni so enoletni poganjki, ki izraščajo iz dveletnega lesa. Poganjki, ki rastejo iz starejših delov, so običajno šibkejši in manj rodni, zato jih pri rezi odstranimo. Prav tako med letom sproti odstranjujemo divje mladike, ki poženejo iz spodnjega dela debla.

Trto gnojimo le enkrat letno, najbolje jeseni po odpadanju listja ali zgodaj spomladi pred brstenjem. Gnojila z nižjo vsebnostjo dušika so najprimernejša, saj preveč bujna rast povečuje dovzetnost za bolezni in zmanjšuje kakovost grozdja.

Katere sorte vinske trte so primerne za vrt?

Za vrtove so še posebej primerne novejše odporne sorte, ki ne zahtevajo rednega škropljenja in dobro uspevajo tudi na nekoliko manj idealnih legah. Ena najbolj priljubljenih je sorta 'Nero', ki zori že sredi avgusta, ima temne, sladke grozde in je primerna tako za sprotno uživanje kot za predelavo v sok.

Dobro se obnesejo tudi samorodnice – ameriške trte, ki so bolj odporne proti boleznim in trsni uši. Čeprav jih stroka pogosto zavrača, ker iz njih ni mogoče pridelati kakovostnega vina, so za domačo uporabo pogosto popolnoma ustrezne. Nekatere imajo izrazito aromatično grozdje in so idealna izbira za vrt, kjer si želimo manj dela in bolj naraven pristop.

profimedia-0970406475.jpg
Profimedia
Izberemo odporne sorte, ki ne zahtevajo rednega škropljenja in dobro uspevajo tudi na nekoliko manj idealnih legah

Kaj trta potrebuje avgusta?

V začetku avgusta trta že zori. V tem času večjih rezov ne izvajamo več, lahko pa odstranimo odvečno listje okoli grozdov, ki jim zastira sonce. Na ta način spodbudimo dozorevanje in zmanjšamo možnosti za razvoj bolezni. Mlade trte, zasajene letos ali lani, ob suši zalivamo, starejše pa le izjemoma, saj imajo globok koreninski sistem.

Gnojenja avgusta ne priporočamo več, saj bi spodbujali rast, ne pa zorenje. Če se poletje izteka z veliko dežja, bodimo pozorni na prve znake gnilobe ali plesni in ukrepajmo z dovoljenimi sredstvi, čeprav odpornejše sorte takšnih težav praviloma nimajo.

profimedia-0971747544.jpg
Profimedia
Tudi otroci se bodo radi sladkali z zrelimi grozdi iz domače brajde.

Vinska trta kot zeleni del družinskega življenja

Trta na domačem vrtu ni zgolj rastlina – postane del življenjskega prostora. Pod njo se dogajajo kosila, praznovanja in tišine poletnih večerov. Čeprav zanjo potrebujemo nekaj znanja, pa ni zahtevna. Povezuje vrt s tradicijo in daje občutek domačnosti, ki ga danes znamo vedno bolj ceniti. Tudi zato jo je vredno vključiti v zasnovo vrta – in to ne le zaradi grozdja.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.