Ko srečamo kačo na vrtu – kaj storiti in kdaj poklicati na pomoč?
Kača med gredicami ni razlog za paniko. Preverite, zakaj se pojavi na vrtu, kako ji omogočimo varen umik in kdaj potrebujemo pomoč strokovnjakov.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kača med vrtnimi gredicami za večino ljudi ni prijetno presenečenje. Nekateri se vrtu nato več dni izogibajo, drugi pograbijo lopato in skušajo žival pregnati ali celo ubiti. Toda najvarnejši odziv je veliko preprostejši: ustavimo se, počasi odmaknemo in kači pustimo prosto pot. Kače so naravni del našega okolja, človeku se praviloma izogibajo in ugriznejo predvsem takrat, ko nimajo možnosti umika ali jih poskušamo prijeti.
Vse slovenske kače so zakonsko zavarovane, zato jih ne smemo namerno vznemirjati, loviti, poškodovati ali ubijati.
Če zagledate kačo na vrtu:
- ustavite se in se počasi odmaknite,
- umaknite otroke in domače živali,
- kači pustite odprto pot za umik,
- ne drezajte vanjo in je ne poskušajte ujeti,
- če se ne more umakniti, pokličite Kačofon na 040 322 449.
Zakaj se kača pojavi prav na našem vrtu?
Kača na vrt ne pride zaradi ljudi, temveč zato, ker ji ta ponuja primerne življenjske razmere. Privlačijo jo zavetna in topla mesta, na katerih se lahko skrije ali uravnava telesno temperaturo. Najdemo jo lahko ob kamnitih zidovih, v skalnjakih, skladovnicah drv, kompostnih kupih, gostem grmovju, nepokošenih robovih in pod predmeti, ki dalj časa ležijo na tleh.
Na vrt jo privabi tudi razpoložljiva hrana, denimo miši, voluharji, kuščarji, žabe in druge manjše živali. Posamezne vrste kač imajo različne prehranske navade, zato tudi ne obiskujejo vse enakih vrtov. Najverjetneje jih bomo srečali ob gozdnem robu, travniku, suhozidu, vodotoku ali drugi naravni površini. Naš vrt namreč ni ločen otok, ampak nadaljevanje širšega življenjskega prostora.
Kače lahko opazimo od pomladi do jeseni, ko so aktivne. Ob hladnejših jutrih se pogosto grejejo na sončnih kamnih, poteh ali robovih gred, v največji poletni vročini pa se umaknejo v hladnejša skrivališča. Zato se lahko zgodi, da kačo za kratek čas opazimo na odprtem, že nekaj trenutkov pozneje pa izgine med rastlinjem.
PREBERITE TUDI:
Kači najprej omogočimo umik
Ko jo opazimo, se umirjeno ustavimo in počasi odmaknemo. Otroke in domače živali umaknemo v hišo ali na drug del vrta, kači pa pustimo odprto pot, po kateri lahko odide. Ne drezamo vanjo, ne obkrožimo je in je ne poskušamo pregnati z grabljami ali lopato. Prav približevanje, prijemanje in poskusi lovljenja najbolj povečajo verjetnost, da se bo žival branila z ugrizom.
Če jo želimo fotografirati za poznejšo določitev vrste, to naredimo z varne razdalje in uporabimo povečavo. Zaradi boljše fotografije se ji ne približujemo in ne čakamo tik ob njej na odgovor z družbenih omrežij. Posamezne značilnosti, kot so cikcakast vzorec, oblika glave ali barva, niso vedno dovolj za zanesljivo določitev. Tudi povsem nenevarna smokulja lahko neizkušenega opazovalca spominja na gada.
Kača, ki je na prostem in ima možnost umika, bo praviloma odšla sama. Če jo srečamo le enkrat ali dvakrat, se vrtu ni treba več dni izogibati. Praviloma se na njem ne zadržuje zato, da bi prostor branila pred ljudmi. Če ima možnost umika, jo navadno tudi izkoristi.
Ob naslednjem delu na vrtu zadostuje običajna previdnost. Preden z rokami posežemo v nepregleden kup, previdno premaknemo zgornje veje ali material z daljšim orodjem. Pri prestavljanju drv, desk, kamenja in predmetov, ki so dalj časa ležali na tleh, uporabljamo čvrste delovne rokavice in zaprto obutev.
Kaj storimo ob ugrizu?
Če kača človeka ugrizne, naj poškodovani čim bolj miruje. Hoja in druga telesna dejavnost lahko pospešita širjenje strupa po telesu, zato mu pomagamo, da se uleže ali udobno namesti, ugriznjeni ud pa naj ostane čim bolj pri miru. Odstranimo prstane, uro, zapestnice in tesna oblačila, saj lahko prizadeti del začne otekati.
Pokličemo številko 112 in upoštevamo navodila zdravstvenega osebja. Rane ne režemo, strupa ne izsesavamo, uda ne prevezujemo in mesta ugriza ne hladimo z ledom. Poškodovanemu ne dajemo alkohola. Kače ne lovimo in je ne poskušamo ubiti. Če jo lahko brez približevanja fotografiramo, je posnetek lahko v pomoč pri prepoznavanju, vendar zaradi fotografije nikoli ne tvegamo novega ugriza.
Tudi če vrste ne poznamo ali se težave sprva zdijo blage, je po ugrizu potreben strokovni zdravstveni nasvet. Posebno hitro ukrepamo, če se pojavijo izrazita oteklina, slabost, bruhanje, omotica, težko dihanje, motnje zavesti ali drugi splošni znaki prizadetosti.
Kaj pa, če odkrijemo več kač na kupu?
Vrtičkarji pogosto rečejo, da so našli kačje gnezdo, čeprav kače pravih gnezd praviloma ne gradijo. Izraz se pogovorno uporablja, kadar kdo na istem mestu najde več kač, skupino mladičev ali jajca v razpadajočem rastlinskem materialu.
Več kač na istem mestu še ne pomeni, da se je na vrtu naselila velika stalna populacija. Na primernem območju se lahko začasno zberejo zaradi ugodnih temperaturnih razmer, parjenja, prezimovanja ali primernega prostora za razmnoževanje. Topel kompost, kup listja ali drugo mirno zavetje lahko nekaterim vrstam ponudijo ugodne razmere za odlaganje jajc, medtem ko druge vrste kotijo žive mladiče.
Najdišča ne skušamo uničiti ali zakopati, jajc in mladičev pa ne prijemamo ter jih ne prenašamo sami. Območje začasno zavarujemo pred otroki in domačimi živalmi ter se posvetujemo s strokovnjakom. Enako velja, kadar je kača ujeta v mrežo, jašek ali drug prostor, iz katerega se ne more umakniti.
Kdaj je smiselno poklicati pomoč?
Če se kača mirno premika po vrtu in ima možnost umika, posredovanje praviloma ni potrebno. Če bi radi nasvet ali pomoč pri določitvi vrste, lahko pokličemo Kačofon Herpetološkega društva na številko 040 322 449. Strokovnjaki svetujejo tudi, kako ravnati ob srečanju in kako urediti neposredno okolico hiše, da bo manj privlačna za pogosto zadrževanje kač.
Njihovo pomoč poiščemo predvsem, kadar je kača zašla v hišo ali drug zaprt objekt, kadar je ujeta in se ne more umakniti, ko odkrijemo več jajc ali mladičev na mestu, kjer bi lahko bili ogroženi ljudje ali živali, oziroma kadar obstaja druga konkretna težava. Kače ne poskušamo sami loviti ali premeščati.
Kače nam na vrtu lahko pomagajo
Kače niso le obiskovalke, ki se jim moramo umikati. So pomemben člen prehranjevalne verige in pomagajo uravnavati številčnost svojega plena. Nekatere vrste lovijo glodavce in tako posredno zmanjšujejo škodo, ki jo lahko miši in voluharji povzročijo na pridelku, čebulicah in koreninah. Druge se prehranjujejo predvsem s kuščarji, dvoživkami, ribami ali manjšimi živalmi. Hkrati so tudi same plen pticam ujedam in drugim plenilcem.
Občasno opažanje kače zato ne pomeni, da je vrt z njimi »okužen«. Najpogosteje gre za žival, ki je na poti med skrivališčem, prostorom za sončenje in območjem, na katerem išče hrano.
Kako zmanjšamo možnost srečanja tik ob hiši?
Če se kače pogosto pojavljajo neposredno ob vhodu, terasi ali prostoru, kjer se igrajo otroci, okolico uredimo bolj pregledno. Odstranimo odpadni material in kupe predmetov ob hiši, redno kosimo poti ter drva, deske in kamenje shranjujemo tako, da jih lahko varno pregledamo. S tal odstranimo folije, plošče in druge predmete, pod katerimi se lahko zadržujejo kače, pa tudi njihov plen.
Pozornost namenimo glodavcem. Razsuta hrana za ptice, nepravilno shranjena krma, odprti kompostni ostanki in lahko dostopna hrana za domače živali lahko privabljajo miši, te pa posledično njihove plenilce.
Zaradi posameznega srečanja vrta kljub temu ni treba spreminjati v sterilno površino brez zavetja za prostoživeče živali. Kača na vrtu pogosto pomeni le, da ta ponuja hrano, skrivališča in povezavo z okoliško naravo. Ob srečanju sta najpomembnejša miren odziv in dovolj prostora za umik – za kačo in za nas.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.