Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Sylvester Stallone, ki je 6. julija dopolnil 80 let, se je rodil v New Yorku in že ob rojstvu nosil posledice zapleta pri porodu, ki mu je trajno poškodoval živce na obrazu. Počasnejši govor in rahlo zategnjen izraz na obrazu so pozneje postali njegov zaščitni znak, v otroštvu pa so bili le del občutka drugačnosti. Doma ni našel varnega zatočišča.

Oče Frank in mama Jackie sta imela eksplozivno razmerje in nasilje je bilo del vsakdana. Sly je pozneje brez olepševanja pripovedoval: »Nisem imel otroštva. Moja mati me ni želela. Rekla je, da bi me, če bi imel napako, pustila na okenski polici. Nikoli me ni objela.« Pozneje je dojel, da starša nista imela pojma, kaj naj z otroki. »Nista želela otrok. Potem pa sta jih imela in se verjetno spraševala, kako se jih znebiti,« zamišljeno pripoveduje. Kot otrok je bil tako pogosto prepuščen ustanovam in internatom, ločen od staršev, kar je v njem pustilo trajen občutek notranje razdvojenosti.

Profimedia

V mladosti je prehajal skozi številne šole, bil pogosto v konfliktu z avtoriteto in se opisoval kot nekdo, ki ni znal delovati v miru. »Vedno sem poskušal privabiti kaos,« je dejal. Kaos mu je bil bolj domač kot stabilnost. Na šoli za čustveno zahtevne otroke Devereaux je prvič našel nekaj, kar ni bilo uničevalno. Risanje mu je omogočilo, da je notranji nemir preoblikoval v nekaj strukturiranega. Tam se je začelo njegovo razumevanje, da lahko zgodbe in liki postanejo način preživetja. Pozneje je ugotovil, da ga ne zanima le igra, temveč tudi pisanje. Čeprav je sam zase rekel, da »še vedno ne ve, kaj je zaimek«, je imel izjemen občutek za dialog in ritem govora, nekaj, kar je pozneje postalo temelj njegovih scenarijev.

Brez denarja in z veliko treme

Ko se je osamosvojil, je živel na robu preživetja. Spal je na avtobusnih postajah, opravljal priložnostna dela in hodil na avdicije, ki so se skoraj vedno končale z zavrnitvijo. Njegov obraz in govor sta ga pogosto omejevala na vloge kriminalcev ali nasilnežev v ozadju. Takrat je realnost strnil v eno svojih najbolj ciničnih, a iskrenih misli: »Igralstvo je 97-odstotna brezposelnost.« A ravno v tistem obdobju se je rodila ideja, ki je spremenila njegovo življenje.

Profimedia

Prelomni trenutek je prišel sredi 70. let, ko je gledal boksarski dvoboj med Muhammadom Alijem in Chuckom Wepnerjem. V zgodbi izobčenca, ki zdrži proti legendi, je videl nekaj več, možnost filma o človeku, ki ni popoln, a vztraja. Prvi osnutki scenarija so bili daleč od ikoničnega lika, ki ga poznamo danes. Rocky je bil sprva temačen, skoraj neprijeten lik brez jasne moralne teže. Prelomni trenutek je prišel doma, ko je njegova takratna žena Sasha Czack ob branju scenarija rekla, da sovraži lik. Sly se tistega trenutka še vedno spominja z izjemno jasnostjo: »Ena sama pripomba mi je spremenila celo življenje. Takrat sem spoznal, da moram Rockyju dati nekaj, česar prvotno ni imel, in to je upanje. Nastal je človek z ranami, sanjami in vztrajnostjo.«

Ko je scenarij postal zanimiv za studie, je prišla ponudba, ki bi večini spremenila življenje: visoka vsota za odkup pravic in zvezdniška igralska zasedba brez njega, ki pa jo je odklonil. Scenarija ni želel prodati, če ne bo igral glavne vloge. Pozneje je to odločitev opisal kot instinktivno: »Če bi popustil, bi izgubil zgodbo, ki je bila preveč osebna.« Film je postal globalni fenomen, Sylvester pa čez noč simbol ameriškega odpadnika, ki uspe. Film je osvojil oskarja za najboljši film, njega pa izstrelil med največje zvezde desetletja.

Profimedia

Slava in temnejša stran uspeha

Uspehu Rockyja je sledil Rambo. O liku Ramba je dejal: »On je zavrnjen otrok. Vrne se, a ga še vedno nihče ne sprejme.« V njem je videl del sebe, nekoga, ki se bori proti svetu, ki ga ne razume. Sledili so Plačanci, ki so bili polni ekstremnega nasilja, kar je povezoval z lastnim odraščanjem, ob tem pa še vedno občasno iskreno priznaval: »Verjamem v vodilo 'oko za oko'!«

Profimedia

Ker je Hollywood zelo nestanoviten, je tudi on po velikem uspehu doživel boleč padec. Prišlo je obdobje, ko ga studii niso več želeli, agenti so ga zapustili, kariera pa je skoraj obstala. »Rekli so mi, da je moj čas minil. Da sem končal,« pravi o desetletju, ko ni dobil niti ene vloge več.

Profimedia

Potem se je pri svojih 60 letih vrnil. Najprej z dramo Policaji, kjer je pokazal bolj zadržano igralsko plat, nato z vrnitvijo k Rockyju v filmu Rocky Balboa. To je bila simbolna vrnitev k začetku, k liku, ki ga je ustvaril iz lastnih ran. »Pri tem filmu ne gre več za športni film. Ne za boks. Gre za žalost. Izgubo. Po 50. letu je življenje odštevanje. Izgubljaš stvari, ki jih imaš rad. Rocky pa ne zna predelati izgube, zato se vrne v ring. Ker ne zna drugače.«

Profimedia

Družina, izguba in osebni boj

Slyevo zasebno življenje je bilo prav tako intenzivno kot filmske vloge. Poročen je bil trikrat, ima šest otrok, od tega tri hčerke z zdajšnjo ženo Jennifer Flavin. Največja osebna tragedija je bila smrt sina Sagea, ki ga je globoko zaznamovala in ga za dolgo časa umaknila iz javnosti. Sage je umrl za srčnim infarktom, star komaj 36 let. Tudi njega je vleklo k filmu in v petem delu filma Rocky je igral njegovega sina: »Sageev lik me v filmu obtožuje odsotnosti od doma. V najinih dialogih se slišim, kako se opravičujem. Moral bi biti bolj prisoten tudi v resničnem življenju. Tega filma danes ne morem več gledati.«

Profimedia

Igralec ostaja aktiven tudi pri svojih 80 letih. V seriji Tulsa King igra ostarelega mafijca, ki se znajde v novem svetu. Tudi tokrat gre za zgodbo avtsajderja, ki se mora prilagoditi. Ob tem pa ostaja presenetljivo samokritičen in reflektiven. Ko govori o staranju, ne skriva težav: »Težava ni sedeti. Težava je vstati.« Pa še ena misel za konec, ki smo si jo sposodili pri Rockyju: bistvo življenja ni v tem, kako močno udariš, temveč koliko udarcev preneseš in še vedno stopiš naprej. Sly to počne že 80 let in še vedno vztraja.