Šimen Zupančič

Njena glasba že vrsto let deluje kot tiho zavetje v svetu hrupa, hkrati pa ostaja globoko osebna in povezana z vsakdanjim življenjem. Za Lady je spregovorila o svoji sreči, razkrila, kje sama išče svetlobo in zakaj verjame v moč mirnega zvoka tudi takrat, ko svet okoli nas postaja vse glasnejši.

Šimen Zupančič

Gregorjevo Severa Gjurin dojema predvsem kot praznik novega začetka in svetlobe, ki prihaja iz njenih bližnjih in najbližjih. »Ko se vse zdi sivo, mi prav 'moji ljudje' prižgejo luč. Drug drugega nekako vsakič znova osvetlimo. Pomlad in gregorjevo oznanjata in kličeta k novemu. S svojo simbolično lučjo in še dejansko. Oznanjata nov krog. Na glas in ponosno, da je čas cikličen. Novo leto se zame začne spomladi. Bolje rečeno, leto se mi začne na novo. Teloh, zvonček in trobentica mi prišepnejo, da se je začelo leto 2026,« pove glasbenica, ki tudi svojo glasbo razume kot nekaj, kar lahko spremlja različne trenutke: kdaj spremlja dvorjenje, kdaj pa tolaži, ko se ljubezen poslovi.

»Čeprav se sliši čudno, da bi si želela biti del srčnih bolečin pri človeku, kar bi pomenilo, da bi si želela, da naj bolečine bodo. Ne gre brez njih, saj vemo. Mislim, da se v glasbi z glasom pogosteje dotaknem bolečin o minljivosti, ne tolikokrat ljubezenskih razhodov. Bolj kot zavedanje možnosti vseh vrst razhodov, minljivosti in razkrajanj. Recimo pesem Kadar sva sama je briljantna, na njej že vso kariero ponosno stojim. Pesem, ki je tako svetla, odprta, vedra in ostane globoka, je sama po sebi dvorjenje in pomladna ženitev, zaželena je na porokah in je del ljudi. So pa tudi še druge krasne pesmi, ki mi jih je napisal brat Gal in so del pomladi v ljudeh.«

Šimen Zupančič

Romantičnost se preliva tudi v Severin dom. Ob možu in hčerki doživlja hitro rast, ki jo hkrati navdušuje in preseneča. »Uf, rastemo s svetlobno hitrostjo, kar je čudovito. In tudi se ne strinjam s tem. (smeh) Lahko bi bila kje kakšna pavza, samo za malo, za stisniti, saj ne za dolgo, ker ti otroci so magični, in če bi se dalo, bi zamrznila čas vsak dan. Včasih poskušam. To je novo, magičnost. Ni lepšega kot moja dva in čas, ko nekje lebdimo skupaj in raziskujemo svet,« prizna Severa, ki bi, če bi lahko na gregorjevo po vodi spustila eno skrb, izbrala misel, da mora biti nekaj nujno izpolnjeno, da je lahko vse v redu. »Je že zdaj okej, in tudi ko ni okej, je okej.«

Zvesta sebi in tihemu zvoku

43-letna umetnica pravi, da nima pesmi, ki bi jih danes težko pela, čeprav so nekatere ostale v preteklosti. »Kakšna je res zapustila moj repertoar, ker je postala na neki način težka, davna, predvsem ker so prostor prevzele druge. Lepo mi je zadnje leto, ko sem soočena s problemom, kako sestaviti repertoar, saj imam še širši izbor pesmi zaradi nove plošče. Sladke težave, ki ti pustijo, da greš s pesmimi dalje.«

Njena umirjenost ima korenine v mladosti. Dolgo jo že zanima, kako lahko glasba pomiri živčni sistem, tako z umom kot tudi z lastnim izborom glasbe. »Oba z Galom sva hvaležna, da sta nama oče in mama že v zgodnjem otroštvu pokazala super muziko. In smo se skupaj kot družina vsak po svoje naježili ob zelo pogostem poslušanju pesmi dveh velikih glasbenikov, Simona in Garfunkla,« pove Severa, ki v času glasnih trendov ostaja zvesta mirnemu zvoku.

Ob zadnjem albumu je bila prvič tudi producentka in prav to ji je omogočilo, da je še bolj sledila sebi. »Na splošno zasledujem miren zvok in res verjamem, da nam tega manjka. Sama to potrebujem in sklepam, da tudi drugi. Včasih potrebuješ take dražljaje, drugič druge. A mirna glasba ima svojo moč.«

Do popularnega zvoka sicer nima odpora. Spevnost ji je blizu, dolgo pa je potrebovala, da je v sebi sprejela pop kot nekaj žlahtnega. Danes se v njenem prostoru srečujejo šanson, jazz in nežnejši sodobni vplivi, povezani z občutkom topline, ki zaznamuje njene pesmi. Ko svet postane preglasen, se umakne v tišino doma ali narave.

»Hvala bogu imamo gozdove odprte za ljudi. V nam severnih deželah ne gre kar prosto vandrati. Gozdove imam rada in tišina mi je pomembna, da je nekaj v dnevu, življenju. Tudi slikanje, risanje, likovno ustvarjanje me veselijo in zelo sproščajo.« Na vprašanje, ali bi se lažje odpovedala petju ali slikanju, odgovori, da bi bilo grozno v obeh primerih, saj umetnost razume kot neločljiv del sebe.

Pomlad v njenem slogu

Leto po izidu albuma Pomlad pravi, da je z njim še vedno zadovoljna in da ima med poslušalci svoj odmev. Pesmi živijo tudi skozi drobne osebne trenutke, ko sama podpisuje plošče, jih pakira in pošilja na različne konce sveta. »Včasih gredo paketi v daljne kraje, kar je cel praznik.«

osebni arhiv

Poseben čar ima zanjo tudi marčevska vrnitev na oder SiTi teatra, kjer bo imela svoj gregorjev koncert, ki je že nekaj časa njena stalnica. »Večer bo živahen in hkrati miren, romantičen in zbran v enem trenutku. Z glasbeniki, ki so vrhunski in tenkočutni ustvarjalci, vedno iščemo ravnotežje med obliko pesmi in sprotno improvizacijo,« je še razkrila Severa Gjurin, ki te dni predstavlja svojo novo pesem Zacvetela so dekleta, ki priklicuje nekaj, kar šele slutiš. »Ima poseben naboj, ki je pretočen, sproščen in hkrati na preži, fokusiran. Na koncertih je pesem dobro sprejeta, med ljudmi opazim mirnejše obličje.«

Domači

Uspešna slovenska igralkca sta prijatelja že več kot pol stoletja

Domači

Astrid priznala: največji problem ni stres, ampak ...

Domači

Zvezdnica serije Nemirna kri pristala na urgenci