Lady

»Vsaka vloga je izziv. Z njo se najprej spoprimeš kot bralec scenarija, ki ga moraš potem v vlogi umesiti ter združiti s svojo dušo in telesom. Dokaj kmalu sem začutil, da je Peter vsaj na videz pozitivna oseba, a možni so preobrati,« svojo televizijsko vlogo opiše Radoš Bolčina.

· Slovenija

Feri Lainšček se je spraševal, zakaj revščine sam ni občutil

Domači

Tudi zvezdnik te slovenske serije je sin slavnih staršev

»Zgodbe filmskih in gledaliških scenarijev so namreč zgoščena realnost. Ne morem reči, da me je v omenjeni vlogi kaj zmotilo. Ko se začneš z njo ukvarjati, ugotavljaš, da so v njej nasprotja in razpotja človeštva. Kot uspešen, delaven in sposoben podjetnik je Peter premožen, močan mož, a življenje, družinski odnosi in zdravje mu kljub bogastvu polzijo iz rok. Je introvertirana oseba, sam sem veliko bolj vročekrven, odzovem se bolj 'na prvo žogo'. V besedah in kretnjah je potrpežljiv, uglajen, premišljen, preudaren, morda moder. In prav to je šarm igre, da se lahko spremeniš in si za kratek čas ustvariš drugačno notranjo zgodbo, kot jo živiš iz dneva v dan. V vseh detajlih se seveda ne moreš poistovetiti z likom. Tudi v življenju se znajdemo v podobnih situacijah, ko ne vemo, kako se odzvati in zaigrati za zunanji svet, in takrat smo najprepričljivejši.«

Ekipa omenjene serije je zelo raznolika, tako starostno kot tudi glede igralske kilometrine. »Smo dobra ekipa v vseh odsekih, vključno s tistimi, ki stojijo za kamerami in se ne sončijo v soju žarometov. Veliko let sem vpet v ljubiteljsko gledališko kulturo in zato nikogar ne podcenjujem. Pogosto so tisti manj izkušeni pristnejši, ker so manj obremenjeni s šolskimi nasveti in profesionalno kilometrino. V srčnosti velikokrat presegajo profesionalce, ki smo pogosto preveč akademski in se bojimo delati napake. To prinaša v ekipo mnogo togosti, ki jo lahko zmehča samo dobra volja.«

Kljub bogatim izkušnjam pa se je igralec tokrat znašel pred novim izzivom – konji. »Z njimi sem se soočil prvič in voditi tako veliko bitje zahteva veliko znanja in moči. Imel sem nekaj ur jahanja, a premalo, da bi konja vodil v galop. Sicer pa je tudi konj čuteče bitje, ki dobro ve, kdaj ga človek poboža z ljubeznijo. Sam veliko raje 'jezdim' v sedlu kolesa, ki ni živo bitje in ga poganjam sam.«

Mu je pa predstavljala izziv tudi sama igra. »Navajen sem gledališkega postopka, kjer so razmere za učenje besedila prijaznejše. Ko znam besedilo, je zame velik del posla opravljen in takrat se šele začne igra. V seriji pa je ravno nasprotno. Drugi izziv pa je bil čas, ki sem ga preživel na cesti. Snemanja se začenjajo zgodaj in včasih sem moral vstajati že ob pol štirih zjutraj ter se po vijugasti poti preko Rebrnic in zastojev prebijati do Ljubljane. Doživel sem marsikaj, prav tako na poti domov. Da ne govorim o varnostnih razdaljah in stanju šoferjev na avtocesti.«

Lady

Radoš Bolčina ima nadvse bogato igralsko pot, med drugim ima tudi status igralca prvaka, pohvali pa se lahko tudi s številnimi nagradami. »Igralskih vlog v gledališču je preveč, da bi jih našteval. Že na akademiji sem se srečal tudi s filmom. Nastopil sem v študentskem filmu Konjiček, sledili so filmi Okus krvi, Tantadruj, Desperado Tonic, v seriji V imenu ljudstva in še nekaj drugih. Nazadnje sem nastopil v filmih Inventura in Birma. Trenutno igram v štirih gledaliških predstavah: V iskanju izgubljenega jezika, 64, Mnogo hrupa za nič in Božična pesem. V Grgarju pa bom z Damsko skupino Face, KD Slavec Solkan, imel 8. novembra premiero komedije Dese Muck Neskončno ljubljeni moški.«

Radoš je tudi oče dveh odraslih sinov in prisega na naravo. »Nisem rojen v mestu, zato mi življenje na vasi, v Grgarju, ne predstavlja večjih težav. Seveda je potrebno več logistike, da ne opravljaš odvečnih poti. Z leti mi vse bolj ustreza, da se umaknem v naravo, kar mi lokacija mojega bivališča tudi ponuja. Imam korenine na Gori nad Ajdovščino, zato sta me od nekdaj privlačila gorska narava in živelj. Rad imam gorjane, ker v njih še vedno tli uporna iskra poštene, zdrave kmečke pameti, ki ni preračunljiva in je na dolgi rok tudi odpornejša. Res pa je, da si s tem bolj oddaljen od središča dogajanja, kar z mojim poklicem ne gre ravno skupaj. Vse manjkrat se namreč odločim pogledati čez plot, kaj se dogaja v Ljubljani in drugih mestih. Dobro, da imam televizijo, in ko se med informativnimi oddajami prepiram z njo, se res počutim kot ekscentrik.«

V prostem času rad predvsem kolesari v samoti in naravi. »Rad imam hribe in gozdove. Poletja preživljam zelo različno. Množičnega turizma ne prenašam preveč. Najlepši izleti so bili tisti, na katere sem se odpravil s kolesom: Ukrajina, Pireneji, Dolomiti, dalmatinski otoki … Rad imam dinamičen oddih, kjer je ob vrtenju pedalov dojemanje sveta drugačno.«