Robert Balen

V zadnjih letih je preživela nekaj, kar bi zlomilo marsikoga, njo pa je okrepilo. Potem ko je premagala hudo bolezen kostnega mozga, je svojo neverjetno pot do ozdravitve zdaj prelila na papir. V pogovoru nam je nasmejana Primorka razkrila, kako jo je bolezen 'poslala' v naravo, zakaj je humor njen najboljši zaveznik in zakaj danes brez slabe vesti reče ne vsemu, kar ji ne prinaša miru.

Domači

Eva Boto ni več videti tako

· Kulinarika

Danilo Steyer: Čuti, da mora predati kmetijo

Že vse leto poslušamo, beremo in spremljamo zgodbo igralke, mame treh otrok, partnerice Klemna Slakonje in ženske, ki se je dotaknila dna, da bi od tam zrasla višje, kot si je kadar koli predstavljala. Igralka Mojca Fatur je o svoji uspešni bitki z neozdravljivo boleznijo povedala že veliko, ne pa vsega, zato se je odločila, da bo napisala svojo najintimnejšo izpoved z naslovom Zdrava. Ne gre za priročnik, temveč za iskren, duhovit in navdihujoč popis poti, po kateri se je iz teme bolezni vrnila k svetlobi in k sebi.

»Praktično ne mine dan, da me ne bi kdo kontaktiral na družbenih omrežjih in me prosil za nasvet pri njegovem spoprijemanju z boleznijo. Klemen mi je ves čas govoril, da naj namesto snemanja glasovnih sporočil ljudem vse skupaj dam v knjigo. Zaradi tega sem jo napisala. Ker sem po naravi sicer kar lena, se mi to najprej ni zdela dobra ideja, ampak konec koncev je prav, da delimo stvari, kjer smo zmogli pri sebi nekaj premakniti, v upanju, da to lahko pomaga tudi drugim.«

Ko je izvedela za diagnozo, se ji je svet sesul, iskala je rešitve, doživela je obup in občutek, da je padla v temno jamo brez izhoda. »A potem sem začela iskati, brskati, poslušati svoje telo in dušo. Ugotovila sem, da zdravje ni odsotnost bolezni, temveč prisotnost sebe. Zato knjiga ni klasični dnevnik, v tujini temu pravijo 'teaching memoar', neke vrste mešanica izpovedi, modrosti in notranjih uvidov. Nastajala je v tišini narave. Šestkrat sem se odpravila v osamo, po tri dni, brez telefona, brez motenj. Pisala sem, kot bi knjiga tekla skozi mene. Rezultat je 240 strani in je polna življenja. V njej se prepletajo humor, solze in moji uvidi. Želela sem, da bi dala ljudem zagon. Da bi čutili, da se da. Da bi jih malo 'prižgala', ker je v nas samih ogromno moči, le spomniti se moramo nanjo,« razloži Mojca, ki prisega na smeh.

»Humor je moj najboljši prijatelj. Zaradi njega življenje postane lahkotnejše in hkrati bolj polno. Meni je humor ključen in se zelo rada režim. Slišala sem tudi že pripombo, da se smejim preglasno, ampak koga briga, jaz takrat čutim, kot da se mi celice v telesu naelektrijo in polnijo z energijo. Takrat se zdravim, s smehom sem se rešila.«

Priznava, da je bila od nekdaj nasmejana, nikoli prej pa ni bila disciplinirana, a ravno disciplina jo je rešila. »Čeprav sem po naravi umetniška duša, sem morala sprejeti, da brez discipline ni ničesar trajnega, ne v kondiciji ne v duši. Zdaj vem, da svoboda pride šele, ko si zvest sam sebi.«

Ko telo ozdravi, se duša nasmehne

Zdravje, o katerem govori, ni le fizično, temveč tudi stanje duha, odločitev, da boš ljubil sebe, tudi kadar si ranjen, utrujen, prestrašen. »Ogromno ljudi nima diagnoze, pa so vseeno bolni, od utrujenosti, od pritiska, od tega, da ne živijo zase. Zdravje zame pomeni, da se vrneš k sebi. Da veš, kaj ti prija in česa več nočeš. Zase vem, da imam ogromno življenjske sile, in moja želja je bila, da bi mi nekaj te sile, tega entuziazma do življenja uspelo preliti na papir,« poudarja Mojca, ki se dotakne različnih terapij in načinov pomoči, ki so ji pomagali splezati iz brezna.

Robert Balen

»Da ne bo pomote, nikjer ne pridigam in ne predpisujem, saj nočem biti gurujka. Vse, kar ponujam, je moj zemljevid modrosti. Čeprav sem prepričana, da ne obstaja samo ena prava pot, je pomembno že to, da sploh gremo na pot, vsak pa naj si izbere svojo. Morda bo nekoga navdihnil moj sprehod po Golovcu, drugega moja disciplina, tretjega pa moj smeh.«

47-letna igralka pravi, da so danes njena stalnica postali jutranji sprehodi v gozd, kjer se 'napolni'. Zdaj, ko je zdrava, je tudi kot igralka bolj selektivna.

»Prej sem sprejela vse projekte, ker sem mislila, da moram. Ugotovila sem, da ljudje radi svojo energijo razsipavamo za nepomembne stvari, ljudi, projekte, zato zdaj najprej preverim, koliko imam energije. Če čutim, da mi nekaj ne prinaša rasti ali miru, preprosto rečem ne. Pa čeprav bi bilo plačilo dobro. Ni vse vredno moje energije,« nam zaupa Mojca, ki pravi, da je tudi naslov knjige našel njo, ne obratno.

»Imela sem sto idej, hotela sem pameten naslov, dokler se mi ni v glavo prikradla bela naslovnica, na njej pa zgolj napis Zdrava. In sem si mislila, ne, to je preveč enostavno, a me je knjiga, kot da bi prekrižala roke in me gledala, rekla: 'Vzemi ali pusti! Jaz sem zdrava, zdaj pa se ti odloči, kaj boš.'«

Za Mojco je bolezen postala največja učiteljica, saj jo je naučila potrpežljivosti, mehkobe, iskrenosti do sebe, zdaj ima jasno postavljene prioritete.

»Če imam snemanje zgodaj zjutraj, vstanem še prej, da grem v gozd. To je moj čas. Moja meditacija. Moje sporočilo vsem je, da je čisto v redu reči: 'Danes ne zmorem!' Jaz sem se vedno pretrgala – trije otroci, vaje, predstave, snemanja, gospodinjska opravila, zdaj pa vem, da je včasih najbolj zdravilno preprosto ne narediti nič.«