Miran Juršič

Ponosna je na številko, ki pri marsikom vzbudi tiho nelagodje, pri njej pa miren nasmeh in iskrice v očeh. Ob svojem okroglem jubileju nam brez zadrege pove: »To je polovica stoletja, z ogromno izkušenj, zgodb in tudi nekaj modrosti. Kar sem do zdaj prehodila, je bilo vse za nekaj dobro.«

Ko je Metka Albreht leta 1993 osvojila krono najlepše Slovenke, je na našem zvezdniškem nebu zasijala nova zvezda s prepoznavnim nasmehom do ušes in še bolj prepoznavnimi skodranimi lasmi. In sije še danes. Zvezdniška slavljenka, ki jo mnogi poznajo po živih barvah, brezhibnih opravah in energičnem koraku, je pred velikim praznovanjem okroglega jubileja priznala, da abrahama ni le mirno sprejela, »kar na kavo sem ga povabila,« pove med glasnim smehom.

Osebni arhiv

Vstop v tako imenovani 'klub 50' pri Metki ne pomeni velikega obračuna z življenjem, še manj pa paničnih načrtov za prihodnost. Praznovanje jubileja bo tiho in srčno, brez dvoma pa bo obkrožena z ljudmi, ki jo čutijo. Priznava, da pompoznost ni zanjo, prav tako ne dolg seznam rojstnodnevnih želja, kot jih ob takih prelomnicah radi pišejo nekateri. »Seznama želja nimam in ga tudi nočem imeti. Želim živeti naprej polno, spontano, brez pritiska. Če se kaj zgodi, super, če ne, pa tudi v redu,« pove znana stilistka, ki namesto klasičnega seznama nosi v srcu eno samo veliko željo: zdravje. Zase in za vse, ki jih ima rada.

Miran Juršič

»Da bi imela mamo še dolgo ob sebi. Da bi bila moja sestra, ki je res edina še čisto moja, dobro. Praznovala bom v ožjem krogu in srčno, z ljudmi, ki me čutijo. Brez panike pred okroglo številko in brez krize srednjih let. Samo z občutkom, da je življenje natančno tam, kjer mora biti,« pove z iskrivim nasmehom in doda, da ji največ pomenijo prav odnosi – iskreni, varni, sprejemajoči. »Želim si biti obdana z ljudmi, ki me sprejemajo takšno, kot sem. Ki mi ne zamerijo, če česa ne uresničim, čeprav sem v tistem trenutku prepričana, da bom. Recimo, obljubim, da bom prišla na druženje s prijatelji, potem pa se zgodi nekaj, kar me preusmeri, službene obveznosti ali kaj družinskega, in načrti padejo v vodo.« Največkrat so to ravno tisti sproščeni, lahkotni trenutki, namenjeni zabavi in povezovanju, ki jih mora odpovedati. Pa ne zato, ker ne bi želela, temveč ker prevlada občutek odgovornosti do dela in bližnjih. »Zavedam se, da izpuščam dragocene trenutke, a takrat ravnam po občutku, ki se mi zdi pravi,« še doda Metka, ki nam odgovori tudi na vprašanje, kaj si bo za okrogli rojstni dan privoščila. Ob takšnem jubileju si namreč mnogi moški po navadi kupijo motor ali dober avto. »Kaj si bom privoščila? Ha, zagotovo ne novega avta! Raje potovanje, dober koncert ali pa morda knjigo, ki bi jo napisala. Morda en mesec sama nekje daleč z nahrbtnikom, brez telefona. Kot včasih.«

Osebni arhiv

Življenje brez filtrov

Ko pomislimo na Metko Albreht, pomislimo na energijo, pozitivnost in vitalnost. Za vsem delom, stajlingi, svetlimi barvami in sijočimi nastopi se pri njen skriva globoka, topla notranjost. Tista, ki že dolgo ve, kaj v življenju res šteje. Ne izgublja se v konfliktih, temveč raje išče dobro in sprejema drugačnost: »Moj svet je preprost, prežet z odpuščanjem in lepimi stvarmi. Ne zapletam se v konflikte, ker mi to jemlje energijo. Slabo vzamem kot izkušnjo, dobro pa posvojim in s hvaležnostjo nosim naprej.« Ko jo vprašamo o življenjskih prelomnicah, jih našteje brez obotavljanja: lepotno tekmovanje, materinstvo in očetova smrt. »Ah, od tega je že 25 let, to je moja prva boleča izkušnja izgube, saj sem takrat prvič začutila veliko, nenadomestljivo praznino in začela živeti z globokim zavedanjem, da je treba večkrat povedati svojim na glas, da jih imaš rad.«

Z leti ni postala trša, temveč bolj mehka, bolj strpna, pravi: »Ne iščem popolnosti, raje iščem ravnovesje. Še vedno ogromno delam, a znam reči tudi ne. In še vedno verjamem v iskrenost, četudi ta včasih boli. Včasih sem želela biti popolna v vsem, zdaj pa vem, da popolnosti ni in da otroci najbolj cenijo pristnost, ne perfekcije. Prav zato sem se naučila, da sem v svetu urnikov in rokov našla prostor za objeme in tišino. Srce ima svojo tehtnico in njegove odločitve pri meni vedno vodijo domov.«

Osebni arhiv

Če sodimo po komplimentih, ki jih prejema, 50 let v resnici niti malo ne kaže. Za to, da je njena zunanjost sijoča in pristna, je Metkin recept zelo preprost. »Narava mi zbriše podočnjake in skrbi. Pa slaba luč v kopalnici. (smeh) Ne verjamem v boj proti staranju, temveč raje sodelujem s časom.« Njen recept za svežino ni skrit v čudežnih serumih. Pomembno ji je, da kljub gubam ohrani iskrice v očeh, da se giba v naravi, uživa v vodi, smehu in dobri kavi. V tem, da zna zamahniti z roko in reči: »Je že tako prav, tudi to bo minilo. In z nasmehom opravičim vse.« Ob tem pa se ne misli posloviti niti od športnih podvigov, maratonov in teka. »Še vedno tečem, čeprav, priznam, kolena že kdaj zaškripajo. (smeh)« Metka  res ne živi z občutkom, da mora iz sebe vedno nekaj narediti. Ona že ve, da je to, kar je in kar ima, dovolj, da je srečna.