Luka Basi: Hči prvič v šolo, sin prvič na oder
Pri Luki Basiju bo september v znamenju šole in glasbe: Tia postaja prvošolka, Tai pa se pripravlja na svoj veliki odrski trenutek.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Kako hitro čas beži, je prav neverjetno. Občutki pa so – ojoj, najina mala Tia postaja že prava punca! Lepi so in prijetni, saj se tako kot Tai tudi ona zelo veseli šole in veselo razkazuje svojo šolsko torbo sorodnikom in prijateljem, ko pridejo na obisk,« nam uvodoma zaupata ponosna starša Luka Basi in Nastja. Treme pred novim poglavjem življenja nima nihče, pač pa le številna in vesela pričakovanja.
»Nihče od nas ni posebej na trnih, ker je vse lažje, če se otrok tega dogodka res veseli. Tia namreč komaj čaka šolo. Predvsem ji je všeč, da bo končno na istem kot Tai, ker je bilo mogoče malo težje za njo, ko je on iz vrtca odšel v šolo, ona pa ni mogla biti še takšna 'frajerka' s šolsko torbo.« (smeh) Ob tem se Luka spomni tudi na to, kako je bilo, ko je v šolo prvič odšel Tai. »Takrat je bilo nekoliko drugače, saj je več neznank in ugank, ko gre tvoj prvi otrok prvič v šolo. Vrtec je bil namreč že ustaljena praksa, ko veš, kaj pričakuješ. Šola pa je vseeno malo večji korak. Je pa tudi Tai ob izkušnji prvega šolskega dne užival. Prav spomnim se, ko je takrat prišel domov in smo ga vsi odprtih ust poslušali, ko je z velikimi očmi razlagal, kaj vse imajo v učilnici, kakšne ima zvezke, kaj so delali, in celo vprašal, če bodo vsak dan v šoli dobili tudi kos torte tako kot za prvi dan.« Ponosni bratec je zato svoje izkušnje in kakšen nasvet že podelil tudi s sestrico. »Tako kot midva ji pravi, naj se ima lepo, naj posluša učiteljico in naj bo prijazna do sošolk in sošolcev.«
Nakup šolske torbe pravi iskalni podvig
»Potrebščine so že pripravljene, le še kakšna malenkost bo počakala na zadnji dan, kot je pri nas v navadi,« iskreno in iskrivo prizna Luka. Glavno besedo pri izbiri zvezkov in pisal je seveda imela Tia, medtem ko je nakup šolske torbe organizirala babica. Z Nastjino mamo sta odšli po nakupih, nakar je poslala sporočilo, da so bili že v petih trgovinah in da ima občutek, da še niso na svetu naredili torbe, ki bi bila za Tio oh in sploh. No, na koncu jima je le uspelo najti pravi šolski nahrbtnik, ki ji je tako všeč, da deklica komaj čaka, da ga zavihti na rame.
Kljub temu da fantje ne jočejo, Luka prizna, da ima že ob našem pogovoru nekoliko orošene oči. »Vsekakor bom poskusil ostati kul očka, pa ne zaradi sebe, ker če se je treba zjokati, se zjočem, ampak zato, ker si mogoče Tia še ne bi čisto dobro razlagala, da te solze pomenijo ponos in srečo, in nočem, da misli, da sem žalosten, ker gre v šolo. Tako da sva oba z Nastjo dokaj kul navzven, vsekakor pa sva ganjena in ponosna na svoja otroka iz dneva v dan,« pravi glasbenik.
Luki angleščina, Nastja za drugo
Ko bo čas za domače naloge, si bosta delo porazdelila. »Priznam pa, da ima vseeno večjo vlogo pri teh stvareh Nastja. (smeh) Glede predmetov vem, da mene čaka bolj angleščina, ker sem pri tem predmetu pomagal že Nastji na faksu, medtem ko je ona bolj strokovnjakinja za slovenščino, pri čemer priznam, da meni vejice še vedno kravžljajo možgane …« Sicer pa je pri hčeri popustljivejši Luka. »Ker je pač to moja mala punčka. Se pa trudim seveda, da takrat, ko je res treba, ne popustim, ampak vsak starš pozna svojo šibkost, ko te otrok pogleda v oči,« pravi naš sogovornik.
In ko smo ravno pri šoli, nas seveda zanima tudi, kakšna sta bila pevca kot učenca. »Ne da bi se hvalil, ampak mislim, da sem bil sam bolj priden in manj uporniški kot Nastja. (smeh) Bil sem tudi prejemnik zlate 5-ke, ker sem bil vsa leta odličen v osnovni šoli, vendar sem pri prvih treh testih na gimnaziji spoznal, da mi to ne koristi kaj prida. Načeloma mi je šlo vse, samo učil se pa res nisem rad in zato sem potem malce z nejevoljo delal srednjo šolo, ki je bila glede učenja kar preskok. Nastja pa je pri tem bila doslednejša in tudi končala študij. Razen angleščino ... Tukaj pa je bilo smeha, saj sem ji tudi kakšen test pomagal rešiti na daljavo, kako, pa naj ostane raje skrivnost, da mladina ne dobi preveč idej,« se nasmeji Luka.
Nastja je tako zaključila študij socialne pedagogike v Ljubljani, saj rada pomaga ljudem. »To znanje zdaj prenaša tudi na naše učence v glasbenem centru Balu, ki seveda poleg predaje znanja in učenje petja potrebujejo še dobrega pedagoga in mentorja, in Nastja je v tem odlična. Sam pa sem svoja prva leta želel postati odvetnik, potem pa sem videl, kaj pomeni naučiti se rimsko pravo, nato pa me je premamil šport in želel sem postati profesor športne vzgoje. Žal mi je poškodba hrbtenice preprečila, da bi končal študij, tako da sem se potem posvetil izključno glasbeni in podjetniški poti ter ustanovitvi prvega glasbenega centra Balu na Koroškem.«
Kar zadeva učitelje, sta imela oba rada predvsem tiste, ki iščejo znanje in razumevanje. Manj pa so jima bili všeč učitelji, pri katerih si se pač moral po domače 'napiflati' učno snov. Seveda pa šola ni le učenje, ampak tudi zabavne dogodivščine oz. prikupne nagajivosti, ki ostanejo v spominu za zmeraj. »Kar se tiče moje, je bilo skupinsko špricanje neke šolske ure. Takrat je 20 učencev odšlo k nam domov v stanovanje, dva pa sta ostala v razredu in seveda povedala, kje smo. Ko je zazvonil naš domači telefon, sem se s tresočim glasom oglasil in na drugi strani je učiteljica lepo rekla prosim, če pridete kar nazaj v šolo. Medtem pa je Nastja v gimnaziji zaradi neznanja špricala test iz enega predmeta. Kasneje jo je učiteljica obtožila, da ni oddala testa, da jo je videla, in to samo zato, ker ji je bila ena sošolka zelo podobna, in Nastja ji ni mogla dopovedati, da nje pri tej uri sploh ni bilo.«
September bo pester za vso družino
V vsem tem času se je spremenil tudi njun pogled in odnos do šole. »Mislim, da jo kot starš vsekakor doživljaš drugače, kot si jo doživljal kot otrok. Še vedno misliva, da je šola izjemno pomemben del otrokovega odraščanja, in zato je pomembno, da imamo učitelje, ki znajo prisluhniti in učiti z razumevanjem. Vsekakor pa si želiva, da oba iz šolskih klopi odneseta prelepe spomine. Sam imam čudovite spomine na svoje šolske dni in Tai in Tia obiskujeta isto osnovno šolo Koroški jeklarji, kot sem jo jaz. Celo nekateri učitelji še zdaj učijo. Predvsem nama je pomembno, da se dobro počutita in da se naučita za življenje spoštovanja in skrbi za sočloveka, da znata prisluhniti, pomagati in da tudi sama zmoreta povedati v družbi prijateljev na glas, ko bosta v težavah ali bosta potrebovala kakšno pomoč.«
Tai in Tia sta si tudi sicer precej podobna, zanima ju ogromno stvari in sta radovedna, kar je za pridobivanje znanja super. »Razlikujeta pa se v tem, da Tia brez težav lepo sedi pri mizi in že zdaj posluša in dela vse po navodilih. Tai pa trza z nogami, se premika, gunca in komaj čaka na neko fizično aktivnost.« Kaj kmalu pa mu ta energija pride prav pri njegovi letošnji prelomnici.
»Letos bo september kar zanimiv, saj me že 10. oktobra čaka veliki koncert v dvorani Tabor, kjer pa bom imel najpomembnejšega gosta v svoji karieri. Sinček Tai bo z mano na velikem odru igral kitaro in mogoče bo v prvem mesecu več poudarka na vadbi kitare kot pa šoli. Zelo sva vesela, da ima takšno veselje do glasbe in zelo pridno vadi. Tia pa se mu pri vaji vedno rada pridruži s kakšnimi plesnimi koraki in petjem, tako da bo september pri nas glasbeno obarvan.«