Jože Potrebuješ priznal, da mu to ne uspeva že več kot 25 let
Jože Potrebuješ je skoraj vsak dan v gozdu, a jurčka ni našel že od prejšnjega tisočletja. Zato toliko raje uživa v gobovih dobrotah, ki jih pripravijo drugi.
Glasbenik in vodja skupine Čuki Jože Potrebuješ je skoraj vsak dan v gozdu, a kljub temu že dolgo ni našel nobenega jurčka. »Zadnjega sem dobil še v prejšnjem tisočletju,« se pošali. Ker teče po ustaljenih poteh, ni ravno spreten gobar, zato toliko bolj občuduje tiste, ki iz gozda prihajajo s polnimi košarami. Včasih se ga kdo celo usmili in mu kakšnega jurčka podari. Pri njih gobe večinoma nabirajo starši, zato se Jože z družino najraje odpravi k njim na obisk, kjer jih pričakajo že pripravljene dobrote.
»Malo smo fini in leni, predvsem pa zato, da se družimo in potem občudujemo, kako dobro jih znajo pripraviti,« razlaga glasbenik, ki med gobjimi jedmi še vedno najbolj prisega na jajčka z gobami. Pri njih doma pa jeseni diši po pečenem kostanju, ki ga pripravijo na posebnem žaru.
Dvakrat ali trikrat na leto povabijo prijatelje in si privoščijo pravo jesensko druženje, kakršno je bilo nekoč ličkanje koruze. Takšni večeri pa imajo še eno posebnost. »Običajno malo izkoristim družbo, da jim predstavim kakšne nove komade, ki jih še nihče ni slišal, in tako vidim, ali bodo uspešni ali ne,« razkriva Jože. Prijatelji so torej ob kostanju tudi njegovo prvo glasbeno občinstvo.