Plesalec zaradi velike priložnosti zapušča Slovenijo
Jakob Kavšek se pri 23 letih seli v Amsterdam, kjer bo študiral ples in koreografijo na prestižni akademiji ter začel povsem novo življenjsko poglavje.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Simpatični Belokranjec Jakob Kavšek se s plesom ukvarja že od desetega leta. Preizkusil se je v številnih zvrsteh sodobnega plesa, od hip hopa in modern dancea do jazz baleta in show dancea. Pri komaj 23 letih ima v žepu že toliko naslovov državnega prvaka, da se jih sploh ne da več prešteti. Zato ni presenetljivo, da so njegov talent opazili tudi v tujini. Letos je bil sprejet na akademijo za gledališče in ples v Amsterdamu na dva med plesalci izjemno želena programa – sodobni ples in koreografijo.
Menda ste trenirali neki drug šport, preden ste se začeli ukvarjati s plesom?
Pred plesom sem treniral še rokomet in tenis, in to celo oba hkrati. Nato sem temu dvojčku dodal še en šport. Ko je ples postal velik časovni in fizični zalogaj, sem postopoma opustil rokomet in tenis.
Koliko časa vam vzame trening?
Trenutno so se treningi plesa prelevili v vaje. Plesa več ne treniram v obliki športa, temveč se z njim ukvarjam kot z umetnostjo – preko nastopov, projektov, predstav. Redno ohranjam svoje telo aktivno in pripravljeno na delo v stroki. Udeležujem se 'classov', gibanja, improvizacije, hkrati pa sem tudi sam v zadnjem letu delal kot pedagog in predajal svoje znanje mlajšim generacijam.
Kakšni izzivi so zdaj pred vami?
Prihaja obdobje, ko bom moral biti odprt za nove priložnosti, raziskovati, kam me ples lahko še odpelje, in si svojo pot ustvarjati nekoliko drugače kot doslej.
Kaj ste počeli zadnje leto?
Nastopal sem v treh predstavah SNG Opera in balet Ljubljana – Netopir, La Traviata in Carmina Burana +. Poleg tega pa sva skupaj z dobro prijateljico Piko Kovač ustvarila plesno-umetniški kratkometražni film Anima, katerega premierna projekcija bo 20. avgusta. Je prvi projekt, ki je zrasel popolnoma na mojem zelniku in sem nanj strašno ponosen.
Imate kakšen ritual, preden stopite na oder?
Vedno se pred nastopom poljubim po rokah in nogah, zaprem oči, fokus prestavim na svoje telo, globoko diham, in ko začutim tla pod stopali, sem pomirjen. In pripravljen.
Pripravljeni ste na selitev v Amsterdam, kjer ste bili povabljeni na študij na akademiji za teater in ples. Ste ponosni na ta dosežek?
Zelo sem počaščen, da sem bil sprejet na Academy of Theatre and Dance v Amsterdamu. Šolanje traja tri leta, potem sledi eno leto za pripravništvo in ustvarjanje zaključnega dela. Zanimivo je, da se veliko študentov odloča pripravništvo opraviti nekje zunaj Amsterdama in Nizozemske, kar bo morda ustrezalo tudi meni.
Vas novi dom že čaka?
Da, z bivanjem sem imel na koncu kar srečo, saj v Amsterdamu vlada prava nepremičninska saga. Zelo malo stanovanj je na voljo, v večini jih raje oddajajo za krajši čas, ogromno je lažnih profilov. Iskal sem ga na različnih platformah in ga na koncu našel preko Instagrama. Mojo objavo je opazil Slovenec, prijatelj od prijatelja, ki je ravno iskal sostanovalca v Amsterdamu, navezal je stik in kmalu sva bila dogovorjena. V novi dom me bosta pomagala preseliti starša. Že konec tega meseca se bomo skupaj odpeljali v Amsterdam, potem pa začnem samostojno življenje.
Koga boste najbolj pogrešali?
Vse. Ni lahko zapustiti prijateljev in družine, ampak, če sem iskren, nimam občutka, da se selim nekam blazno daleč. Skok na letalo in sem v treh urah v moji Beli krajini. Tudi prijatelji in kolegi bodo lahko na obisku pri meni v Amsterdamu, kot bi mignil, zato ne dvomim, da se bom z vsemi videval zelo pogosto.
Kako pa bo z vašim študijem na slovenski fakulteti?
Študij v Sloveniji za zdaj zapuščam, ostalo mi je še nekaj izpitov, ki pa bi jih rad zaključil naknadno. Študij psihologije mi je bil dokaj zanimiv, zagotovo se je našlo tistih nekaj predmetov, ki so me nekaj naučili, hkrati pa je človeška psiha postala tudi moj navdih za ustvarjanje.
Kako se vaši bližnji odzivajo na vaše uspehe?
Zelo so ponosni na vse moje uspehe, kar mi ogromno pomeni. Vedno se jih razveselim, ko jih vidim v občinstvu. Oče Andrej je župan Črnomlja, mama Alenka je zaposlena na banki, sestra Nika pa dela v nekem podjetju. Vsi trije imajo precej bolj konvencionalne službe od moje, tako da kdaj z rezervo jemljejo take bolj divje ideje v plesni karieri, ampak na koncu me vedno podprejo brez zadržkov.
So brčice pod nosom vaš zaščitni znak?
Brčice nosim že štiri leta. Nisem si mislil, da se jih bom tako navadil. V vmesnem obrobju sem moral zaradi predstave, v kateri sem nastopal, nekaj časa biti brez in takrat si sploh nisem bil všeč. So pa bile že del mnogih transformacij, od oblik do barvanja v najbolj nore odtenke, od črne do oranžne.
Kdaj zaplešete polko?
Polka ni ravno moja prva izbira plesa, ne bom pa lagal, da je še nikoli nisem. S sestro, ki sicer ni najboljša plesalka, kdaj, sicer bolj iz heca, zapleševa tudi polko.