osebni arhiv

»Ko poješ nekaj tako iskrenega, se ne moreš skriti, in to te naredi ranljivega. Hkrati ravno to daje pesmi moč in smisel,« pravi glasbenica, ki je tokrat za nas spregovorila o vsem, kar zanjo pomeni ljubezen.

· Lepota

Ena najlepših Slovenk iskreno o naravni lepoti

Domači

Nadiya Bychkova in hči zaplesali sredi Londona

Ljubezen pogosto radosti, a hkrati prinaša tudi modrost za naprej.

»Ne vem, če bi temu ravno rekla modrost, je pa moje največje spoznanje o ljubezni prišlo po razhodu – ko sem dojela, da ljubezen včasih pomeni tudi to, da greš stran. Ne zato, ker ti ni več mar, ampak zato, ker se moraš vrniti k sebi. Da znova najdeš svojo vrednost, svoj glas in svoj mir. In ko enkrat stojiš trdno na svojih nogah, lahko ljubiš veliko lepše in iskreneje,« začne naš klepet Eva Boto.

Zase pravi, da ni tipična romantična oseba.
»Rada pogledam kakšen ljubezenski film ali preberem roman, ampak ne bi rekla, da uporabljam te klasične romantične geste. Tudi nimam filmskih pričakovanj. Pri meni je romantika bolj v drobnih stvareh – v pristnosti, v občutku varnosti ob nekom, v povezanosti … Mogoče sem bolj realistično romantična (smeh). Ljubezen mi je zelo pomembna, a je ne idealiziram. Najlepša je takrat, ko je resnična, vsakdanja in topla – ne popolna,« pravi.

Zanjo je prav ljubezen gonilo za vse, kar počne v življenju.

»Z leti se je moj pogled na ljubezen precej spremenil, sploh pri intimnem odnosu z nekom. Mogoče sem jo prej dojemala kot nekaj, kar moraš vedno postavljati pred vse – celo pred sebe – samo da bi zveza delovala. Zdaj pa verjamem, da moraš najprej imeti rad sebe, znati se postaviti zase in poslušati svoje občutke. Šele ko si sam s sabo v miru, lahko ljubiš nekoga drugega na zdrav in iskren način. Če sem se česa naučila, je to, da prava ljubezen ni žrtvovanje sebe, ampak rast – skupaj, ob strani drug drugega. Ko to enkrat razumeš, ljubezen dobi povsem drugo, lepšo dimenzijo,« razmišlja pevka.

Tudi glede vprašanja, ali verjame v ljubezen na prvi pogled ali v ljubezen kot delo, ima svoj pogled:
»Vem, da se sliši klišejsko, ampak verjamem v oboje – pa tudi v nič od tega (smeh). Ljubezen je po mojem ena velika mešanica vsega: malo usode, malo pravih odločitev in malo pravega trenutka. Verjamem, da se nekateri ljudje v našem življenju pojavijo z razlogom. Da določene povezanosti začutiš, še preden jih znaš razložiti. In ja, tudi ljubezen na prvi pogled je lahko povsem resnična – tisti trenutek, ko se ti nekdo preprosto usede v srce, še preden ga sploh spoznaš. A hkrati verjamem, da se prava ljubezen gradi. Da ni dovolj samo iskra, pomembno je, kaj se zgodi potem – kako se poslušata, podpirata … Najlepše je, če gre oboje z roko v roki – magičnost in trud.«

osebni arhiv

Partnerski odnos in medijska oseba

V ljubezni jo najbolj navdihujejo mali trenutki povezanosti, ko si z nekom lahko točno to, kar si – brez mask in brez strahu.

Hkrati pa jo prestraši ravno ranljivost.
»Ampak je verjetno ravno v tem čar: malo norosti, malo poguma in veliko zaupanja – in ko se odločiš tvegati in ji odpreš krila.«

Sebe kot partnerko v odnosu vidi predvsem kot iskreno in predano.
»Ko imam nekoga rada, ga imam res z vsem srcem. Glede na današnji način življenja smo ženske zelo samostojne, močne, moj glasbeni poklic pa to nekako še dodatno krepi – in ta način lahko hitro preneseš tudi v odnos. Vem pa, da bi si morala v odnosu dovoliti biti samo ženska: se prepustiti, biti nežna, sprejemati, ne samo dajati in kontrolirati. Ampak se učim, da se kdaj samo prepustim in ne držim vsega v svojih rokah.«

O tem, ali je za odnos bolje, da sta si partnerja podobna ali različna, Eva pravi, da je potrebna merica obojega.

»Pomembno si je deliti podobne vrednote in pogled na življenje, kar je temelj. Ampak ravno razlike so tiste, ki te izzovejo, da rasteš, se učiš in dopolnjuješ. Najboljša kombinacija je, ko sta si dovolj podobna, da se razumeta, in dovolj različna, da si ostajata zanimiva,« se nasmeji.

osebni arhiv

Še večji in prav poseben izziv pa je graditi partnerski odnos, če si znana medijska oseba.

»Predvsem gre za to, da ljudje pogosto mislijo, da te poznajo, pa te v resnici ne. Vidijo tisti del tebe na odru ali v medijih, ne pa vseh plasti, ki jih imam kot Eva – kot ženska, kot prijateljica ali partnerka. Verjamem, da prava oseba tega ne bo videla kot problem, ampak kot del mojega sveta, v katerega bo z veseljem vstopila.«

»Verjetno se komu to zdi strašljivo. Nekateri moški si predstavljajo, da sem zaradi medijske izpostavljenosti nedosegljiva, pa verjetno v javnosti tudi oddajam tak občutek. A v resnici sem zelo preprosta oseba, ki ima zelo rada mir in iskrene odnose. Sem pa zagotovo previdnejša zaradi tega. Ne želim zveze, ki temelji na tem, kdo sem v javnosti, ampak na tem, kdo sem zasebno. Zdaj, ali je to ovira ali priložnost? Ne vem – verjetno oboje. Ampak verjamem, da prava oseba tega ne bo videla kot težavo.«

osebni arhiv

Ni prostora za neiskrenost in nespoštovanje

V zvezi pravi, da nikoli ne bi odpustila neiskrenosti in nespoštovanja.

»Zame sta to dve osnovi vsakega odnosa. Če to pade, potem težko gradiš naprej. Verjetno sem se najranljivejšo počutila, ko sem izgubila sebe v odnosu – ko sem preveč dajala in premalo poslušala svoje občutke. Iz tega sem se naučila, da ohranjanje sebe ni sebičnost, ampak edini način, da lahko zares ljubiš.«

»Rada se umaknem, saj potrebujem svoj mir, da se ponovno povežem sama s sabo. Razočaranja in konci ljubezni niso nikoli enostavni. Jaz sem človek, ki zelo globoko čuti, zato si dam čas. Dovolim si žalovati, jokati, biti malo izgubljena, ker verjamem, da je to del procesa, da lahko potem spet zadiham. Glasba mi pri tem ogromno pomaga, ker je moj ventil, moja terapija. Ko dam čustva v pesem, imam občutek, da jih predelam in preoblikujem v nekaj lepega. Vem pa, da v tem nisem sama – ob meni so ljudje, ki jih imam rada: družina, prijatelji, tudi moj psiček Lucky, ki vedno začuti, ko nekaj ni v redu.«

Njena prejšnja skladba Za naju je nastala kot darilo za prijateljico, ki se je poročila. In prav poroka je nekaj, o čemer sanjari tudi Eva.

»Seveda sem si poroke, kot večina deklet, od nekdaj želela in si jo še vedno želim. Ampak danes verjetno malo drugače kot nekoč. Če bi se zdaj poročila, bi si želela nekaj majhnega in intimnega – da je vse pristno, brez velikih pričakovanj, in da so ob meni ljudje, ki jih imam rada.«