Plesalec pred utrujenostjo pobegnil na Bali
Arnej Ivkovič je na Bali odletel povsem spontano. Ideja prijateljev in utrujenost od delovnega ritma so bili dovolj, da je brez omahovanja spakiral kovčke.
Prvi vtis? »Uh, kak' je pa tu vroče,« se zasmeje. »A vročini je hitro sledila očaranost. Prijaznost domačinov, edinstvena hindujska tradicija, neverjetna arhitektura in občutek, da je prav vsak kotiček otoka majhen tempelj, so me več kot navdušili.«
Arnej je prvi dan potovanja praznoval tudi rojstni dan.
»Na letališču v Turčiji sem dobil torto in penino, moja ura rojstva pa je odbila, ko smo se ravno vkrcavali na letalo za Bali. Res pa je, da se mi je nato rojstni dan skrajšal za sedem ur zaradi časovne razlike. Ampak nič zato, kajti prijatelji so poskrbeli, da ko sem prišel v hotelsko sobo, me je na postelji pričakalo čudovito presenečenje, zapeli pa so mi tudi natakarji v eni izmed restavracij, ko so mi prinesli sladico.«
Njegov urnik je bil – kot vedno – skrbno načrtovan: malo kulture, nekaj zgodovine, obvezni templji, pa deskanje, nočno življenje in sproščanje na plaži. Posebej ga je prevzela balijska religija.
»Zelo sem bil navdušen nad njihovo povezanostjo z vero in čaščenjem bogov. Bali je edini hindujski otok, v preostali Indoneziji so večinoma muslimani. Vsaka stavba ali dom je kot neki tempelj, povsod so njihovi kipi bogov, okrašene so celo strehe, cestne luči in koši za smeti. Zjutraj moraš res paziti, kam stopiš, saj nikakor ne smeš stopiti na darove bogovom, ker to prinaša nesrečo.«
Dodaja, da ima vsak del otoka svoj čar: deskanje, slapovi, gozdovi opic, templji, očarljivi sončni vzhodi in zahodi ter izjemno prijazni domačini. »Tudi kulinarika je odlična, ponujajo pa tudi veliko jedi, prilagojenih turistom.«
Ker je potoval v času manjše gneče, je znamenitosti doživel v miru.
»Med mojimi najljubšimi kraji je Ubud z znamenitim Monkey Forestom. Opice so me zabavale na vsakem koraku – hotel je celo opozarjal, naj stvari ne puščamo na balkonu, ker si jih rade 'sposodijo'.«
Eden vrhuncev je bil obisk znamenitih »vrat nebes«: »Vstal sem ob petih zjutraj in bil kljub temu v dolgi čakalni vrsti. Za 30 sekund fotografiranja! Ampak je bilo vredno.«
Obiskal je tudi sosednja otoka Gili Trawangan in Gili Meno, ki sta ga navdušila s plažami, koralnimi grebeni in želvicami.
Med šokom, smehom in življenjskimi lekcijami
Ena najbolj zabavnih – a tudi adrenalinskih – izkušenj je bila vožnja po balijskih cestah.
»Nisem najel avtomobila ali skuterja, ker prvič vozijo po levi, kot drugo pa je njihova vožnja takšna, da bi prej oviral promet in se po možnosti poškodoval. Prepuščal sem se domačinom – za pol ure vožnje plačaš nekaj centov. Vozijo pa skoraj brez cestnih pravil, a ne povzročijo nesreč, pa čeprav prehitevajo kjerkoli, tudi po pločniku in tudi če nasproti pelje tovornjak.«
Tudi hrana ga je prijetno presenetila. »Hrana mi je povsem ustrezala – od riža in piščanca do pitaje in svežih smutijev. Pokusil sem tudi smrdeči durian: pokusil sem ga, hvala lepa, nikoli več.« (smeh)
Najbolj eksotična izkušnja pa: »Kava kopi luwak iz iztrebkov cibetovk. Priznam, okus je odličen, čokoladno-karamelen.«
Opozori tudi na kontraste otoka: razkošne vile proti skromnim hiškam in občasnim kupom smeti na plažah. »Kljub temu me je Bali naučil nekaj pomembnega: ljudje tam živijo skromno, a so neverjetno srečni, nasmejani in povezani. Tega nam v Sloveniji včasih manjka.«
Manj prijetno ga je šokirala komercializacija: »Sploh riževa polja … vse je preveč umetno in prilagojeno turizmu.«
Domov pa je odnesel neprecenljive trenutke: »No, seveda, če bom kdaj začel pozabljati, so ti trenutki ujeti tudi na fotografijah.«
Za konec še njegova življenjska filozofija: »Potovanja so zame mnogo več kot turizem. Obogatijo te – vidiš, kako živijo ljudje drugod, in ugotoviš, kje lahko izboljšaš svoje življenje. Včasih smo res preveč obremenjeni z drugimi in nevoščljivi, vse premalo pa uživamo.«
E-novice · Estrada
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
