»Poletje je moj najljubši čas, in ker sem med letom zelo aktivna, se poleti na polno odklopim,« pravi Katarina Habe, ki je s svojimi fanti šla na družinski oddih, zadnje dni avgusta pa je bila že četrtič na jadranju Soul Sailing, ki ga vodita Ilonka Pucihar in Ervin Prešiček. »To je zame popolno crkljanje vseh čutov, saj vsako jutro začnemo s qigongom na jadrnici, potem sledi zvočna kopel, nato delavnice 'body mind centeringa', nato jadramo dve do tri ure do novega samotnega zaliva, vsak dan nekdo vegansko kuha, sledijo različne družabne igre, petje, ples. Smo v umiku od civilizacije in tam vlada brezčasje, vse v pretočnosti in stiku z naravo ter v prepletanju čudovitih srčnih dušic,« nam je pojasnila.
Potem ko si je napolnila zaloge energije, pa se bo lotila novih načrtov. »Dokončati moram diplomo iz transcendentalne hipnoterapije, oditi na petdnevno Erasmus izmenjavo v tujino, vmes imam veliko službenih obveznosti, pa prijave novih raziskovalnih projektov in programov. Tako da dolgčas res ne bo, bo kar precej vznemirljivo,« je razkrila načrte za jesen. Pevka, ki se je vedno rada smejala, priznava, da ji ni bilo vedno lahko. »Iskreno moram povedati, da je za mano sedem let intenzivnega dela na sebi, ko mi je bilo večkrat zelo težko. Ob transformativni izkušnji partnerskega razhoda od ljubljenega človeka, s katerim sva skoraj 30 let tkala skupno pot, sem se odločila za temeljit vpogled vase in se spraševala o svoji vlogi pri tem, vetrila svoja prepričanja, se osvobajala zakoreninjenih vzorcev. Zdaj lahko rečem, da sem globoko hvaležna za vse, kar mi je ta izkušnja prinesla, saj se mi zdi, da mi je odprla vrata v svet presežne ljubezni, ki nikoli ne izgine, čeprav se tuzemske partnerske vezi prekinejo. In zadnje leto mi prinaša na vseh področjih življenja božanske darove, jaz pa se dan za dnem zahvaljujem za blagoslove, ki so mi dani,« pravi.
Katarina je v življenju počela že veliko različnih stvari, saj ima rada vedno nove izzive, zato ne preseneča, da se je odločila še za pisanje knjige. »Že dolgo me je nagovarjala ideja napisati knjigo na temo, s katero se ukvarjam od svoje diplome s področja psihologije glasbe dalje. Tako monografija Kako zablesteti na odru – dejavniki uspešnega glasbenega nastopanja zaobjema 25 let mojega raziskovalnega in strokovnega dela. Vsa ta leta proučujem tremo in izdajalsko anksioznost, dejavnike uspešnega glasbenega nastopanja in zanos kot najbolj optimalno nastopno stanje ter povezanost glasbenega nastopanja s psihološkim blagostanjem. Na to temo sem napisala ogromno člankov, ki so seveda napisani v bolj kompleksnem jeziku, v monografiji pa sem želela nagovoriti širši krog bralcev oziroma vse, ki jih zanimajo veščine javnega nastopanja,« je povedala Katarina, ki že dolgo vodi tudi delavnice, predvsem po glasbenih šolah in tudi po podjetjih na temo Trema – izvor kreativne energije. »Da je knjiga končno ugledala luč sveta, je bilo ključno to, da sem za akademsko napredovanje v naziv izredne profesorice potrebovala monografijo, in to me je spodbudilo k udejanjanju mojih dolgoletnih sanj. Tako je knjiga nastala v enem letu, pri čemer me je najbolj spodbujala sestra Andreja, ki mi je pomagala urejati tehnične stvari in me je gnala, da nisem spet dala prednosti drugim stvarem.«
Kakšen je bil njen čisto prvi javni nastop, se Katarina danes ne spomni več. »Se pa spomnim, kako sem kot petletna punčka pri stari mami odprla okna, podstavila mizo pred okno in si predstavljala, da sem na odru,« pove v smehu glasbenica, ki se tudi sama ni mogla izogniti tremi: »V glasbeni šoli sem bila sploh pri violini kar velik 'tremaš', predvsem zaradi močnega perfekcionizma, ker mi nikoli ni bilo dovolj dobro, kar sem zaigrala. V ušesih sem imela vrhunske izvedbe in moja izvedba se mi je vedno zdela tako zelo daleč od tega, kar sem si predstavljala.«
Ko je violino postavila v kot in se posvetila petju, je začela na odrih vse bolj uživati. »Najraje sem nastopala s svojo avtorsko glasbo in v prepletu treh vokalov, kjer si hkrati v solističnih delih individuum, sicer pa se igraš s prepletom energij v glasbi. Takrat, ko se glasba preliva skozme in se zgodi zanos, ki glasbo, nas izvajalce in občinstvo povabi v globok proces prepleta prek glasbe, najbolj uživam in se počutim globoko izpolnjeno, saj se mi zdi, kot bi moja izvorna esenca plesala z esenco drugih duš, glasba pa je ocean, v katerem vsi skupaj valujemo. Najbolj samozavestna pri nastopanju pa sem gotovo na predavateljskem področju, saj v tem vidim svoje najgloblje poslanstvo in prav čutim, kako se moje navdušenje do stvari, ki jih raziskujem, iskri in navdihuje poslušalce.«
