Tomaž Lukač: Še vedno brcam s prijatelji
Tomaž Lukač je že 25 let vpet v novinarsko delo, saj pripravlja prispevke, reportaže, komentira nogomet. Najprej je to počel za radio, zdaj za televizijo. Komentator na Pop TV je že deveto sezono. Pred tem je delal vrhunce tekem, potem pa je prišlo povabilo za komentatorsko mesto. »Od nekdaj sem želel biti komentator. Če sem povsem iskren: najprej sem želel biti nogometaš, nato trener, naposled nekdo, ki lahko nekaj počne v nogometu. Ampak komentiranje je bila pa vedno želja. Za nogometaša in trenerja moraš biti drugačna osebnost. Saj vem, da mi mnogi zamerijo, ampak nogomet je več kot šport oziroma je nad vsemi. O drugih globalnih panogah imam zelo visoko mnenje, o Slovencem najljubših pa bolj skromno,« razloži Tomaž in prizna, da kot nogometaš ni bil pretirano uspešen. Zaključil je na prehodu iz mladinskega v članski nogomet.
»Še vedno pa s prijatelji brcamo vsako nedeljo. Zraven je nekaj eminenc, imenitna družba, sestavljena pretežno iz nekdanjih vrhunskih športnikov in krasnih ljudi. Je pa zdaj bolj sprehod ob žogi,« se zasmeji večni navijač Crvene zvezde.
Tomaž na Pop TV dela skupaj s sinom Janom in marsikdo misli, da je sina sam zvabil v njegovo službo. »Nisem ga privabil, s tem ima marsikdo težave. Prepričan sem, da se s tem poslom v našem mediju ne more ukvarjati nihče, ki nima dovolj volje, talenta in znanja. Če Jan ne bi imel vsaj nekaj od naštetega, verjetno ne bi mogel početi tega, kar počne,« je neposreden.
Prizna, da je delati s sinom nekaj najlepšega, kar se mu lahko zgodi. »Si pa ne znate predstavljati, kakšno tremo imam pred vsakim najinim skupnim projektom. Na srečo je Jan povsem drugačna osebnost. Vedno me daje trema, tudi po tisoč in več prenosih, on pa je miren, samozavesten, sproščen. In potem se prepričam, da nima pravega smisla, da bi se obremenjeval s kakšno svojo napako,« razloži.
S sinom se zaradi nogometa lahko v minuti sporečeta, a je kmalu vse v najlepšem redu. Sicer pa spoštujeta drug drugega. »Oče sina in sin očeta ja, komentator komentatorja pa bolj tako tako. Se bojim, da bolj jaz njega,« prizna Tomaž, ki s sinom rad preživlja trenutke, kadar nista v službi. Včasih sta skupaj igrala nogomet in po malem tudi druge športe. Dokler se Jan ni odselil, sta pogledala tudi kakšno tekmo, a le nekaj minut, saj so se nato mnenja začela razhajati.
Sicer pa se Tomaževo zasebno življenje prav tako vrti okoli najbolj priljubljene postranske stvari na svetu. »Delam z nogometom, moj konjiček je nogomet. Tu in tam preberem kakšno knjigo, spet največkrat nogometno. Sicer pa greva občasno s partnerico Katerino na izlet za dan, dva ali tri. Pa še to: tudi mnoge druge športe spremljam, večino z veseljem,« pove Tomaž, ki mu dneve krajša tudi ljubek maltežan Tobi, darilo njegovi partnerici za rojstni dan. »Tobi je nevzgojena nadloga, stara osem let. Sprehod je v parku, gozdu ali v mestnem središču njegovemu značaju primeren. Obveznost. Ljubezen!«
Jan Lukač: Z Brino odšla na svoje
Kariera Jana Lukača se je začela v domačem Celju, na Radiu Fantasy, nato se je pojavilo nekaj ponudb, ponudba Pop TV pa mu je bila najprivlačnejša. Menil je, da se tam lahko največ nauči, zato je na komercialno televizijo prišel spomladi 2021. »Delam v športni redakciji 24ur, pripravljam prispevke za športni del informativne oddaje, sodelujem pri nogometnih projektih, ki jih prenašamo, in komentiram vrhunce Lige prvakov ter preostalih dveh evropskih klubskih tekmovanj. Z ekipo se dobro razumem, odlično so me sprejeli, saj sem v tim prišel kot zadnji in najmlajši,« pove 25-letnik in prizna, da je delati z očetom zanimivo. »A glede na to, da je on v Ljubljani zgolj takrat, kadar so na sporedu tekme v evropskih tekmovanjih, kar ni tako pogosto, sva skupaj v pisarni bolj malo,« razloži mladenič, ki je včasih očetu pošiljal SMS-sporočila med komentiranjem tekme, zdaj pa se zgodi tudi obratno. »Sicer so bili moji tedanji SMS-i povsem laični in dostikrat neutemeljeni, oče pa z vsemi izkušnjami in znanjem veliko bolj razumno skuša pomagati pri odpravljanju napak, ki se pojavljajo med mojimi prenosi.«
Jan je že od mladih nog obkrožen z nogometom in ga je v otroštvu tudi treniral. »To je najlepša igra na svetu in največji šport med vsemi. Nogomet sem igral od šestega pa do svojega 22. leta, potem pa je zaradi službenih obveznosti zmanjkalo časa za treninge in tekme. Navijam zgolj in samo za beograjsko Crveno zvezdo,« ponosno pove.
Zapriseženi Celjan pravi, da je knežje mesto najlepše mesto v Sloveniji in najboljše za življenje. »S starši sem do maja živel v mestnem središču. Do takrat je trajala prenova hiše v Šmarjeti pri Celju, ki sva se je lotila z dekletom. Od maja torej živiva skupaj z Brino na obrobju Celja,« navdušeno pove Jan, ki v prostem času rad pogleda dober film in se druži s prijatelji.
