22-letni Srečko Turek, ki ga zadnji dve leti in pol ljudje bolj poznajo pod imenom Felix Foxx, je poseben fant. Fant, ki si upa. Ko mu je decembra 2018, takrat je bil star 19 let, umrl oče, je žalost premagoval tako, da se je mojstril v ličenju. Njegov obraz je postal platno in na tem so nastajale prav posebne umetnine. Te so ga nazadnje opolnomočile, da si je domačim upal povedati za svojo spolno usmerjenost. »Šele po očetovi smrti sem si priznal, najprej sebi, potem še drugim, da sem gej. Prej sem bežal pred sabo. Ličenje mi je pomagalo, da sem to spoznanje ponotranjil.«
Vaše ličenje je nekaj posebnega, še najbolj zato, ker se ličite, kot bi se ženska. Ste edini v Sloveniji?
Kakor je meni znano, sem edini. Pri nas je to še vedno tabu, v nasprotju z Ameriko, kjer moški, naličeni kot ženske, ne vzbujajo pozornosti.
Ste zaradi svojega videza imeli neprijetne izkušnje?
Ne, vsaj ne da bi opazil. (smeh) Drugače je na družbenih omrežjih, kjer sem veliko prisoten. Tam so tudi žaljivi komentarji, vendar me ne motijo.
Lani ste posneli video, v katerem govorite o tem, kako je biti gej v Sloveniji. In kako je?
Nič posebnega. Odkar sem javno priznal, da sem gej, se počutim veliko bolje v svoji koži. Opažam pa, da ima še vedno veliko ljudi predsodke. Sam tega na srečo nisem občutil. Verjetno zato, ker sem s sprejetjem sebe postal samozavestnejši, človek pa tedaj oddaja drugačno energijo in ljudje to začutijo. Ko si resnično samozavesten, veš tudi, da lahko vplivaš samo na svoje reakcije, na odzive drugih itak ne moreš.
Zakaj ste se pravzaprav odločili, da javno spregovorite o svoji spolni usmerjenosti?
Želel sem, da ljudje izvedo, ker je zame tako lažje. Priznanje mi je dalo tudi moč in nekakšno očiščenje.
Domnevam, da že pred priznanjem niste imeli pretiranih problemov s samozavestjo. Ko ste hodili še v srednjo šolo, sta z mamo na vašo pobudo zagnala uspešen posel. Za kaj je šlo?
Doma smo imeli podjetje, in ko sem v srednji šoli moral opraviti obvezno prakso, sem jo želel opraviti doma. Mami sem predlagal, da bi izdelovala nahrbtnike. Z računalniškim programom sem naredil skice, izbral barve in usnje, mami pa je na podlagi mojih idej sešila nahrbtnike. Potem sem naredil še fotografije in posnel videe ter jih objavil na družbenih omrežjih. Poklical sem tudi vse vplivneže z družbenih omrežij in jih prosil, da objavijo najine nahrbtnike. Tako dobro nama je šlo, da je mami čez nekaj mesecev morala kupiti specialni šivalni stroj.
Čeprav sta prodala nekaj tisoč nahrbtnikov, sta projekt opustila. Zakaj?
Star sem bil 18 let in sem si želel še malce uživati. Projekt je bil kar naporen, veliko odgovornosti sem nosil, zato sem se odločil, da si po končani srednji šoli vzamem malce premora.
Po poklicu ste sicer ...
... medijski tehnik.
Po dobrem letu premora ste se začeli preživljati s snemanjem videov.
Res je. Zadnji dve leti in pol sem videograf. To pomeni, da sam naredim vse. Posnamem video in ga zmontiram. Trenutno, recimo, sodelujem z estradnico, ki na spletu izvaja tečaje ličenja. Zanjo snemam tudi reklamne videe za njeno linijo kozmetike. Sicer pa snemam vse, kar mi ponudijo. Nazadnje video z nogometašema Janom Oblakom in Lukom Modričem.
Več v reviji Zarja Jana, št. 29, 20.7. 2021
