»V Sloveniji je bil letos spomladi vodostaj marsikatere reke in jezera zelo visok, kar je ugodno za razvoj nekaterih vrst komarjev, ki svoja jajčeca odlagajo na vlažno zemljo, se pravi ne neposredno na vodno gladino, kot to storijo druge vrste. Jajčeca teh vrst komarjev lahko v suhem okolju preživijo tudi nekaj let, ličinke se izležejo šele po tem, ko reka znova poplavi. Iz ličink se razvijejo bube in nato kopenska stopnja v razvoju, odrasli komarji. Zato ob povišanih vodostajih, kot je bilo to pri nas letos spomladi po obilnem deževju, lahko pričakujemo, da bo temu z zamikom sledilo povečano število odraslih komarjev. Naj poudarim še to, da ne gre za tigraste komarje, saj se ta vrsta ne razvija v takem okolju. Ličinke tigrastih komarjev pri nas najdemo v manjših vodnih zadrževalnikih, kot so posode in sodi z vodo, ne pa v večjih jezerih in obrežjih počasi tekočih rek,« pojasnjuje dr. Katja Kalan, biologinja in raziskovalka z oddelka za biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Tudi nekateri avtohtoni komarji pikajo podnevi

Letos so že poročali o rojih nadležnih komarjev v Ljubljani, zelo nadležni naj bi bili tudi na Ljubljanskem barju. »V prestolnici večinoma ne gre za roje tigrastih komarjev, temveč drugih, avtohtonih vrst. Večinoma sta na tem območju prevladovali dve domorodni vrsti s strokovnima imenoma Aedes vexans in Aedes sticticus, ki sta prav tako kot tigrasti komarji aktivni podnevi, predvsem pa v mraku. Ob povečani številčnosti zato lahko postanejo prava nadloga,« pripoveduje in še poudari: »Tigrasti komarji pri nas po dosedanjih raziskavah namreč dosežejo vrh v številčnosti julija, avgusta in septembra, tako da njihovo število sedaj šele narašča.«

Tigrasti komar je pri nas precej razširjen

Nadležni tigrasti komar, ki je znan po bolečih pikih, je v Sloveniji že precej razširjen. »Najdemo jih po celotnem Primorskem, v Ljubljani in širši okolici ter na širšem območju Novega mesta. V teh predelih Slovenije jim pogoji za razvoj ustrezajo, tako da jih je na teh območjih približno enako veliko. Manj jih je samo na območjih z nekoliko nižjimi temperaturami, na primer na severnem Primorskem. Za zdaj tigrastega komarja na novih območjih nismo zabeležili.«

Tigrasti lahko prenašajo veliko virusov

Ali se zaradi razširjenosti tigrastega komarja lahko zgodi, da bo tudi pri nas začel prenašati nevarne bolezni? »Tigrasti komarji lahko prenašajo veliko virusov in parazitov, ki pri ljudeh povzročajo različna obolenja. Med najpomembnejšimi so virusi denge, čikungunja, Zahodnega Nila in rumene mrzlice. V Sloveniji še ni bilo izbruhov teh bolezni, a vsekakor ta nevarnost obstaja, saj imamo veliko potencialnih prenašalcev virusov. Če pride do vnosa virusa na neko območje, na primer z obolelim potnikom, se lahko virus prenese na preostalo prebivalstvo. Ta nevarnost obstaja že od samega začetka pojavljanja tigrastih komarjev pri nas in ni novost.«

Japonski komar že po vsej Sloveniji

V Sloveniji so se pojavile tudi druge tujerodne vrste komarjev. »Pojavil se je že japonski, korejskega pa v letošnjem letu še nismo popisali. Japonski in korejski komar sta zelo podobna tigrastemu. Izvirata iz Azije in se na nova območja širita s človekom. Njune ličinke najdemo v istem okolju. Zimo preživijo na stopnji jajčeca. Odrasli komarji ne letijo daleč od vodnega okolja, kjer se razvijejo iz jajčeca do odraslih komarjev. Japonski komar je razširjen v celotni Sloveniji, korejskega smo za zdaj zabeležili na širšem območju Nove Gorice ter na eni lokaciji na Dravskem polju.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 27, 5.7. 2021