Z recikliranjem pločevinke se prihrani kar 95 odstotkov energije, še več pa, če embalažo vrnete. Po evropskih predpisih bomo do leta 2025 morali ločeno zbrati 77 odstotkov plastenk, do leta 2029 pa že do 90 odstotkov. Nove plastenke bodo morale vsebovati najmanj 25 odstotkov reciklirane plastike, do leta 2030 pa že 30 odstotkov. Zato je za našo prihodnost in zagotavljanje teh ciljev kavcijski sistem kar nujen. Odločno ga zagovarjajo v zasavskem Eko krogu, za kar so zagnali kampanjo Zaprimo krog. Avstrijska vlada bo na podlagi analiz njihovega okoljskega ministrstva kavcijski sistem uvedla leta 2025.
Gre za sistem zbiranja embalaže (pločevinke, plastenke, steklenice), ki se je izkazal za enega najučinkovitejših in deluje v enajstih evropskih državah, 15 pa jih bo ta sistem uvedlo v naslednjih treh letih. Ob nakupu pijače v plastenki je v ceno vključena tudi kavcija, ki nam jo ob vrnitvi prazne embalaže v trgovini (ali na drugem zbirnem mestu) vrnejo. Na tak način bomo zagotovili, da bo embalaža ponovno uporabljena ali reciklirana.
Tak premik pri ravnanju z embalažo se lahko tudi pri nas zgodi hitro – v Litvi so kavcijski sistem vzpostavili v dveh letih. Takoj je prinesel odlične rezultate. Preprosto moramo narediti korak naprej v preprečevanju krize naraščanja odpadkov tako v naši neposredni okolici – prostovoljci na terenu spet opažajo, da se stanje glede smetenja v naravi pri nas slabša – kot globalno. Če ne bomo ukrepali, se bo v oceanih do leta 2025 nakopičila tona plastike na vsake tri tone rib, do leta 2050 pa bo v oceanih po teži več plastike kot rib.
Ni več časa za hece. Čakajo nas turbulentni časi, saj se bomo po sprejetju novega zakona o varstvu okolja, ki je ravno te dni v obravnavi, na nov sistem prilagajali dve leti. Jaka Kranjc iz gibanja Ekologi brez meja pravi, da je bila sprva v predlogu novega zakona kopica slabosti, a so z nevladnimi okoljskimi organizacijami počasi uspeli prodreti do izboljšanja. »Zakon smo predolgo čakali, in kljub temu da ni optimalen in se ga bo moralo še nadgrajevati, so spremembe nujne. Saj se spomnite embalažnih kriz, ki smo jih imeli. Naš cilj je, da zmanjšamo odpadke oziroma jih več recikliramo. To ni samo stvar Slovenije, ampak to od nas zahteva EU – zato nimamo več časa za hece. EU je namreč uvedla nov prispevek za nereciklirano embalažo, in to naj bi bila spodbuda, da se premaknemo. Če se ne bomo, bomo prisiljeni plačati dajatev neposredno iz našega proračuna.« En kilogram nereciklirane odpadne plastične embalaže nas bo stal 0,8 evra. Pri odpadkih pa govorimo o tisočih tonah!
Prihaja doba boljših izdelkov? »Sicer se nekatera podjetja za reciklažo upirajo spremembam, a v resnici nimamo izbire in menim, da je prav na področju proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO) nov zakon dober.«
PRO je eden ključnih konceptov sodobnega upravljanja smeti in pomeni, da proizvajalec izdelkov zanje poskrbi tudi takrat, ko postanejo odpadek. Torej poskrbi, da jih ločeno zberemo in predelamo. Proizvajalčeva razširjena odgovornost pri nas poleg za embalažo velja še za baterije, elektronsko in električno opremo, motorna vozila, gume, fitofarmacevtska sredstva in zdravila ter zaradi tako rekoč lokalne posebnosti tudi za nagrobne sveče. V Franciji bo po novem proizvajalec odgovoren tudi za menstrualne vložke, plenice in vlažilne robčke. Prav tako bodo pripravili aplikacijo, s katero bodo lahko potrošniki poročali o izdelkih, ki so preveč zapakirani. Če se bodo ti odzivi upoštevali, bo to finančni udarec za proizvajalce. Vse to naj bi jih spodbudilo, da bodo stremeli k čim kakovostnejšim izdelkom z dolgo življenjsko dobo, da bodo razmišljali, kaj bo z izdelkom kot odpadkom. Bo potem konec z napravami, ki crknejo po enem letu, in pralnimi stroji, ki so narejeni samo za pet let, kolikor velja garancija, potem se pa bolj od popravila splača kupiti novega?
Morda bo tudi konec nizkih cen, saj bo sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti za proizvajalce izdelkov dražji.
Več v reviji Jana, št. 8, 22. 2. 2022
