Šest ur vožnje do faksa. Iz Mišev, zaselka vasi Dekani, je do devet kilometrov oddaljenega Kopra nemogoče priti brez avta. Ko sem bila še gimnazijka v Kopru, je pri meni ure in ure bivakiralo kar nekaj sošolcev in čakalo na redke avtobuse ali starše, da jih pridejo iskat. Študent iz Bovca se do Kopra z avtobusom vozi pet in pol ali šest ur, pri tem prestopi enkrat ali celo dvakrat. Avtobusne vožnje trajajo med uro in pol ter slabima dvema urama in pol iz Kopra do Ljubljane (11,1 evra), od Maribora do Ljubljane pa slabi dve uri (11,6 evra). Vlak vozi petkrat na dan iz Kopra v Ljubljano, petkrat nazaj, za vikend štirikrat na dan, železniške povezave med Mariborom in Ljubljano so veliko pogostejše. Vožnja iz obeh krajev v prestolnico traja nekje dve uri in pol in stane 9,6 evra.
Dve uri vožnje pred osemurnim delavnikom in po njem je ogromno, ni čudno, da ne moremo brez avtomobilov. Že vsakdanja avtomobilska vožnja v Ljubljano iz Kopra, Maribora, Kočevja, ki s prestolnico še vedno ni povezano s hitro cesto ali avtocesto, ali katerega drugega oddaljenega kraja je utrujajoča. Pri javnem prevozu je problem tudi v tem, da je, zlasti med manjšimi kraji, treba veliko prestopati in čakati na naslednji vlak ali avtobus, kar vožnjo zelo podaljša in podraži. Tlak nam znajo dvigniti tudi mestni avtobusi, zlasti v Ljubljani, kjer radi zamujajo prav zaradi premnogih osebnih vozil na cestah. Po podatkih ACEA je bilo konec leta 2019 v Sloveniji v uporabi 1.373.563 vozil, to je 598 na tisoč prebivalcev (povprečje v EU je 531). Manj kot 20 odstotkov slovenskih gospodinjstev je brez avtomobila.
Grem s Prevozi. Prevoz.org je spletna stran, na kateri se Slovenci z različnih koncev države dogovarjajo za prevoz. V pogovoru ji običajno pravimo preprosto Prevozi. Za zelo priljubljene poti je vsak dan objavljenih ogromno prevozov, in to ob raznih urah. Vozniki pobirajo in odlagajo sopotnike na različnih lokacijah, mnogi tudi po dogovoru, kar je luksuz, ki ga javni prevoz preprosto ne more zagotoviti. Za prevoz od Kopra do Ljubljane so včasih računali pet evrov, zdaj večinoma računajo šest. Pred dobrimi desetimi leti je krožila lažna govorica o inšpektorju pod krinko, ki je oglobil voznika. Spletna stran nato nekaj časa ni delovala, da bi zaščitila svoje uporabnike, a je bila po pojasnilu tržnega inšpektorata, da ne krši nobenega zakona, ponovno vzpostavljena. Tomislav Milenkovič s prevoz.org nam je povedal, da je na spletni strani na dan objavljenih okoli 1300 prevozov. V mnogih evropskih državah, pa tudi v nekaterih drugih, na primer v Mehiki in Indiji, deluje BlaBlaCar. Gre za francosko podjetje, ki deluje podobno kot prevoz.org, a računa približno 20 odstotkov provizije.
Borba za vstop na vlak. London je sicer neprimerljivo večji od Ljubljane, a njegov mestni prevoz odlično deluje. Imajo podzemno in nadzemno železnico, dva železniška sistema, avtobus, tramvaj in celo ladje ter gondolo. Prevoz sicer ni prav poceni, je pa vse vrste prevoznih sredstev mogoče plačati s kartico Oyster ali z bančno kartico. Čeprav je na številnih podzemnih postajah pred začetkom in po koncu delovnega dne neizmerna gneča, tako velika, da je kdaj treba počakati več vlakov, so ti tako pogosti (prihajajo na nekaj minut), da še vedno vse dokaj gladko teče. To je tudi edina situacija, ko Britanci ne stojijo mirno v vrsti; vstop na vlak so si pripravljeni priboriti tudi s komolci. London ima poleg tega nočne avtobuse in celo podzemno linijo, ki deluje ob nočnih urah. Združeno kraljestvo ima dobre povezave tudi med mesti, tako z vlaki kot avtobusi. Leta 2019, ko je še bilo del EU, je bilo glede na zgoraj omenjeno lestvico s 528 avtomobili na tisoč prebivalcev na trinajstem mestu.
Ker sem bila navajena na London, me je metro v Valencii sprva razočaral, saj vlaki tam prihajajo približno vsakih petnajst minut. A Valencia je veliko manjša in preprosto ne potrebuje toliko vlakov, ima pa tudi tramvaj in avtobus. Vse je dokaj poceni in deluje na enotno vozovnico. Španija ima tudi dobro razvit železniški sistem tako s hitrimi in dražjimi vlaki kot s počasnejšimi in cenejšimi. Z vlaki AVE je mogoče iz Valencie v dobrih 300 km
Več v reviji Jana št. 9, 1.3.2022