Iz Uprave RS za varno hrano in varstvo rastlin so mu poslali potrdilo, da je v register sort vpisana nova sorta ajde z imenom hajdoše. Brodnjaku je uspelo nekaj, kar že več deset let ni uspelo strokovnjakom na kmetijskih inštitutih doma in po svetu. »Ajde se ogromno seje na Kitajskem, v Ukrajini in Rusiji. Čeprav je v svetu zelo razširjena kultura, v zadnjih letih nihče ni dosegel nobenega vidnega napredka pri vzgoji. Medtem ko se multinacionalke na področju genetike ukvarjajo s koruzo, pšenico in ječmenom, se ajde ne lotevajo. Zato je bilo vzgojiti novo sorto poseben izziv. Z malo sreče in božjo pomočjo mi je uspelo. Ajda hajdoše je bistveno rodnejša od vseh tujih in domačih sort, ki uspevajo v Sloveniji.« Pred letom dni je Brodnjak pridelal 26 kg semena ajde hajdoše, danes ga ima šest ton. Nova sorta bi lahko pomenila revolucijo pri proizvodnji te posebne rastline, ki je več sto let hranila in zdravila Slovence. Bomo zdaj z ajdo hajdoše lahko postali neodvisni od uvoza? Bi nas ajda v krizi lahko prehranila?
Kaj nova sorta ajde pomeni za slovensko kmetijstvo?
Prvi rezultati kažejo, da je ajda hajdoše poleg tega, da je bolj rodna od preostalih sort in ima tudi izredno debela zrna, zelo odporna proti poleganju, zelo razvejana rastlina in seveda medovita. Za sabo pusti ogromno slame, ki je gnojilo za naslednjo kulturo. Žlahtnjenje pa še ni čisto končano, sorto bo mogoče še izboljšati s pozitivno selekcijo, da bodo posevki postali še bolj izenačeni. Za zdaj kaže, da bo nova sorta dala pomemben prispevek k večji razširjenosti te čudovite rastline v Sloveniji.
Zakaj ravno ajda?
Eden od razlogov je ta, da je ajda kultura, ki so jo v krajih, kjer živim, pridelovali od nekdaj. Ajdovi žganci so bili na tem območju včasih osnovna hrana. Zelo hitro namreč raste, v ugodnih pogojih lahko rodi celo trikrat v letu, nima nobenih škodljivcev in bolezni, uspeva tudi na slabih tleh in ob pomanjkanju vode. Drugi razlog, zakaj sem se odločil, da poskusim vzgojiti novo sorto, pa je bil izziv. Novo sorto ajde je namreč zelo težko ustvariti. To dokazuje tudi podatek, da na tem področju v zadnjih 30 ali celo 40 letih ni bilo nobenega genetskega napredka.
Ajda ima še eno čudovito lastnost: iz zemlje je sposobna počrpati hranilne snovi, ki jih druge rastline ne morejo.
To ji omogoča mikoriza (sožitje med glivami in višjimi rastlinami). Ko ajda vzpostavi sožitje z glivami, se zgodi prava čarovnija. Glive imajo namesto korenin hife, nitaste tvorbe, ki so mnogo tanjše kot korenine, imajo pa bistveno večjo površino. Ker so tanjše, imajo večjo kapilarnost in lahko počrpajo mineralna hranila ter tudi vodo iz veliko večje globine, kot bi jih lahko počrpala rastlina. Zato se lahko rastlina veliko bolje razvije, kot bi se sicer. To je razlog, zakaj ajda dobro uspeva tudi v vročini in na revnih, suhih, s hranili slabo založenih tleh, v teh razmerah zmore prehiteti tudi plevele. Ker za svoj razvoj in rast ne potrebuje gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, je zelo primerna tudi za ekološko pridelavo.
Zakaj se ajde že doslej ni sejalo več?
Slabost večine obstoječih sort je, da so pridelki predvsem strniščne ajde relativno nizki, v povprečju le okrog 500 kg/ha, in močno odvisni od letine. In kadar je bila letina zares slaba, so bili vhodni stroški – cena semen, stroški obdelave, žetev s kombajnom – višji, kot je bila odkupna cena.
Koliko let ste porabili za vzgojo svoje ajde?
Tri leta in pol, kar je relativno malo. To pa zato, ker sem jo lahko sejal trikrat v letu.
Več v reviji Jana št. 8, 22.2.2022
