Dokazov, da je papež Frančišek kljub svojim letom sodoben človek, je veliko. Prisoten je na družbenih omrežjih, v svojih nagovorih komentira aktualno dogajanje ter ostaja kritik današnje družbe potrošništva in brezbrižnosti. Tako je bilo tudi v televizijskem pogovoru, ki ga je vodil Fabio Fazio, znan novinar in komentator. Že napoved, da bo v njegovi oddaji nastopil kar papež, je vzbudila veliko zanimanja. Prvič zato, ker poglavar Katoliške cerkve ne daje intervjujev, drugič zato, ker oddaja ni verska, prav nasprotno. V njej se ob nedeljah vrstijo različni gosti, od glasbenikov do strokovnjakov, od pisateljev do igralcev in komikov ter slavnih tujih gostov, ki pridejo s tem ali onim razlogom v Italijo promovirat svoje dosežke. Fazio se lahko pohvali, da je v zadnjih letih gostil Madonno, Lady Gaga, Ibrahimovića in Peleja. Seznam izjemnih gostov je res dolg, a papež bo, to je zdaj zgodovinska resnica, imel na njem posebno mesto.

Fazio je imel vidno tremo. Vnaprej pripravljena vprašanja je včasih komaj izgovoril in bil v svoji vlogi kot kak ministrant. Papež pa je kot veliki govornik in mislec sproščeno odgovarjal na vprašanja, ne da bi imel pred sabo napisane odgovore. V oddajo se je vključil preko kamer iz svojih prostorov v Vatikanu in ni zares prišel v studio, a tega so danes gledalci zaradi pandemije že navajeni. Posnetek je vseeno deloval kot spontan pogovor v živo.

Vsebina se je usmerila na protislovja sodobnega sveta, ki so slišati kot nerešljiva ovira: ustvarili smo jih ljudje sami, a jih ne znamo preseči, rešiti ali spremeniti. Kako je to mogoče? Kako bi morali ravnati, da bi bilo drugače? Veliko priložnosti za razmislek so ponudili papeževi dragoceni odgovori.

Dogodek sicer ni minil brez burnih odzivov, pozitivnih in negativnih. Zelo glasni so bili po oddaji vsi tisti, ki bi papeža še vedno raje videli v slonokoščenem stolpu, odmaknjenega in spiritualnega, kot duhovnega vodjo, poglobljenega v teološke vsebine. A papež Bergolio pač ni tak. Ljudem želi biti blizu, z njimi v središču dogajanja in jih kot dušni pastir spodbujati k dobremu. Oblika, kako to narediti, je zanj manj pomembna, in tudi znani televizijski šov je najbrž razumel kot priložnost za svoje poslanstvo.

Težava sodobnega sveta je brezbrižnost. Povzemamo nekaj poudarkov iz pogovora. Fazio je papeža najprej vprašal, kako prenaša težo svoje vloge. »Vprašanje je nekoliko pretirano,« je komentiral vprašani. »Če pogledamo, kako se vsak dan borijo številni posamezniki za preživetje, ko ne vedo, ali bo njihova plača zadostovala za preživetje družine, še posebej v času pandemije, potem ne bi bil iskren, če bi trdil, da nosim veliko breme. Delam enako kot številni drugi ljudje in pri tem nisem sam, imam veliko sodelavcev,« je dodal. O migrantski krizi meni, da ta težava še bolj kot druge kaže našo brezbrižnost in delitve. »Na prvem mestu so, žal, še vedno vojne, ljudje pa na drugem.« Opozoril je na vojno v Jemnu, ki traja že skoraj deset let, a rešitve še ni. »Štejeta le vojna in prodaja orožja. Pomislite, da bi lahko z enoletnim izdatkom za izdelavo orožja nahranili in izobraževali vse ljudi na svetu, ki zdaj tega nimajo. A to je v drugem planu, v prvem so vojne vseh oblik, od ideoloških do ekonomskih, ter prodaja orožja.«

To, kar se dogaja z migranti v Sredozemlju, ki je danes največje grobišče v Evropi, je kriminal, je poudaril. Nad tem bi se morali zamisliti. Znano je, da ljudje v Libiji živijo v taboriščih in trpijo v rokah trgovcev z ljudmi. Potem tvegajo, ko prečkajo morje, nazadnje pa so zavrnjeni. Dejstvo je, da bi si morala politika bolje razdeliti odgovornost za te ljudi. Evropska unija bi se o tem morala dogovoriti in preprečiti krivice. Migrante je treba sprejeti, jih voditi, jim omogočiti napredovanje in jih integrirati v družbo. Pomislimo še na to, da številne države potrebujejo nove prebivalce, ki lahko s svojim delom pomagajo.

Tudi uničevanje planeta je kriminal. Papež je opozoril še na en fenomen: čim izvemo za tragedijo, jo pozabimo in postanemo brezbrižni, težave drugih se nas ne dotaknejo. Morali pa bi narediti prav to, se dotakniti, izkusiti težave drugih, kot so to med pandemijo naredili številni zdravstveni delavci, ki so bili v stiku z bolniki. »Če ne spoznamo težav drugih, ne bomo nikoli našli rešitve. Tako se začne kultura brezbrižnosti.«

To velja tudi za uničevanje planeta, na katerem živimo. Znanstveniki opozarjajo, da otrok, ki se rodi danes, morda čez trideset let ne bo več imel sprejemljivih pogojev za življenje. 

Več v reviji Jana št. 7, 15.2.2022