Najprej zgodba: zakonski par, ki ga poznam, je dobil v poštni nabiralnik prijazno vabilo na predstavitev magnetnih blazin, ki preprečujejo in zdravijo celo vrsto bolezni. Ona ima 72 let in je delovno dobo preživela v lesnem podjetju, kjer je prenašala težke izdelke, on ima kakšno leto več, preživljal pa se je z zidarstvom in kot voznik tovornjaka. On je na inzulinu, ona je imela pred kratkim operacijo na očeh, oba pa boli čisto vse. Lahko si predstavljate, da nimata visokih pokojnin, sta se pa pripravljena zadolžiti, da bi si vsaj malo olajšala življenje. Pomlad prihaja, vrt kliče, onadva pa se komaj premikata okrog vogalov.
Pa sta šla, saj eno takšno blazino v velikosti zglavnika že imata. Ni sicer kaj prida pomagala, a vsaj topla je. V pismu so obljubljali absolutno napredno tehnologijo. Zbralo se je kar precej ljudi, ženska, ki je potencialne kupce nagovarjala, je vsem z oksimetrom izmerila vsebnost kisika v krvi, opletala je s perfuzijo in perfuzijskim indeksom, česar klienti seveda niso razumeli. Pri vseh je bil rezultat bolj ali manj katastrofalen. Potem jih je dala ležat na blazine in zadeva se je bistveno izboljšala. Blazina je stala dva tisočaka, »odobren« je bil promocijski popust, tudi na obroke so jo dali in sedem povabljencev se je odločilo zanje. Pa saj že imamo takšno blazino, je povedal omenjeni zakonski par, prodajalka pa, da so se magnetki nedvomno že zdavnaj iztrošili. Ampak ta nova tehnologija z vulkanskimi vlakni, to je pa nekaj drugega. Skratka, preplašena ženska je šla k svoji zdravnici, ta je opravila potrebne meritve in vse je bilo brez posebnosti …
Mimogrede, magnetna terapija je učinkovita in tudi del uradne medicine, ampak magnetni trakovi v raznih blazinah so večinoma blažev žegen. Za domačo uporabo se dobijo električne blazine z magnetnimi tuljavami, elektronsko napravo z nekaj programi, merilnikom … pa še pri teh moraš biti previden, od koga in kaj kupuješ.
Pripravljeni na vse. V urejenih zdravstvenih sistemih zdravniki bolnikom svetujejo, kaj iz široke ponudbe alternativnih in komplementarnih terapij bi bilo zanje primerno, nekatere celo plača zavarovalnica. Ne trdim, da tudi nekateri naši zdravniki tega ne počnejo, v glavnem pa ne. Bolniki, ki se znajdejo po svoje, kar pogostokrat slišijo: »Ne vem, kaj počnete, da se vam je stanje tako izboljšalo, a počnite to še naprej.« Grožnja, da bodo zdravnikom očitali mazaštvo in bodo ostali brez licence, je kar velika. Tradicionalna medicina, ki je marsikje že sestavni del študija medicine, se pri nas prepočasi prebija do uradnega priznanja. Če in ko se bo to zgodilo, bodo usposobljeni zdravniki uporabili vse znanje, ki lahko pomaga bolniku, in ne le tistega iz tako imenovane uradne medicine. Tako pa številni izstopijo iz zdravstvene mreže in se kot samostojni podjetniki podajo med zdravilce, ker lahko potem zdravijo bolnike celostno. Ampak bolniki to seveda plačajo. In tudi nasrkajo lahko.
Skratka, kadar smo v zdravstvenih težavah, bi seveda naredili vse, da bi bili spet v redu. Strogih diet in drugih napornih zapovedi se niso sposobni vsi držati, človeško je, da si skušamo pot do dobrega počutje olajšati. Kako fino bi bilo poležavati na čudežni blazini in sčasoma ozdraveti! Pripravljeni smo na vse mogoče in nemogoče pripravke ter postopke, če le imamo dovolj denarja. Pa tudi če ga nimamo, v tem primeru smo dovzetnejši za terapije, ki nič ne stanejo, kot je recimo kopanje v mrzli vodi. A če se pojavi nekaj, kar bi nam za prmejdun olajšalo življenje, smo pripravljeni tudi najeti kredit in ne plačevati položnic.
Več v reviji Jana št. 12, 22.3.2022
