Ličenje: Manca Maselj
Stilistka: Brigita Potočki /MJZ Fashion
Pričeska: Tamara, Jan in Amila za Tamara Team, Novakova ulica 5, Ljubljana
Obleka: Half Price Ljubljana
Nakit: Lunca, Ljubljana
»Moje življenje je bilo od začetka zaznamovano s preizkušnjami. Odraščala sem v okolju, kjer so vsakdan zaznamovali prepiri, nasilje in zlorabe. Počutila sem se osamljeno in nemočno. Bila sem žrtev nasilja, in to je v moji duši pustilo globoke brazgotine. Zatiskala sem si oči pred svetom in se zapirala vase, obenem pa si želela boljšega življenja. Kot mlado dekle sem šla v svet mode. Delala sem kot model in tekmovala za supermodel Slovenije. Takrat sem se počutila močno in polno upanja, vendar je to trajalo le kratek čas. Zanosila sem in se odločila posvetiti materinstvu,« je opisala del svojega življenja. Po porodu pa je začela drseti v temo. Zapadla je v odvisnost. Doživela je najtemnejše trenutke svojega življenja, prevevala sta jo nemoč in obup. »To opisujem v knjigi, ki jo trenutno pišem. V njej podrobno razkrivam, kako sem se znašla v tem mračnem svetu, kaj me je pripeljalo do tega in kako sem se sčasoma uspela izvleči,« je povedala Ksenija. Dolgo se je iskala in trdo delala, da je življenje spet dobilo smisel. Zdaj je nasmejana, polna življenjske energije in z neprecenljivimi izkušnjami, ki so ji dale moč ter modrost.
»Osvobodila sem se vloge žrtve. Zato sem laže prenesla, ko sem izgubila kužka in babico, ki sem jo oboževala. Pestile pa so me tudi številne zdravstvene težave. Te preizkušnje so me popolnoma izčrpale, tako fizično kot psihično. Nisem bila sposobna voziti avtomobila ali ostati pokonci v budnem stanju. Imela sem srečo, da sem naletela na akademijo OMM, ta mi je pomagala najti pot nazaj k sebi. Kljub temu da sem že prej imela ogromno diplom, certifikatov različnih šol, seminarjev, delavnic in predavanj, mi je ta akademija dala manjkajoče dele sestavljanke, ki sem jih potrebovala za nadaljevanje življenja. V devetih mesecih sem s pomočjo čudovitih mentoric Saše Einsiedler in Alexandre Pi Bachel začela počasi, a vztrajno okrevati. Na akademiji sem spoznala tudi številne druge ženske, ki so se borile s svojimi preizkušnjami. Postale so moje prijateljice in sopotnice na poti okrevanja. Spoznala sem, da sem stoodstotno odgovorna za svoje življenje in da ni potrebe, da bi še naprej igrala vlogo žrtve. Postala sem svoja lastna junakinja, kar mi je dalo neverjetno moč in zaupanje vase. Naučila sem se sprejemati takšno, kot sem, in se po dolgih letih zares imeti rada,« je razložila.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 51, 17. december 2024.
