To so dokaj hitro podprli tako javnost in vladni uradniki kot verski voditelji. Začetek sega v leto 1995, ko je vlada imenovala komisijo in je ta preučila zakonski status kanabisa ter smiselnost njegove medicinske uporabe. Komisija, v kateri je bil tudi naš sogovornik Boaz Wachtel, se je izrekla za in po osemnajstih letih ima dovoljenje za uživanje kanabisa 12.000 bolnikov. Potrebovalo pa bi ga kar 200.000 bolnih.
Boaz Wachtel je po izobrazbi menedžer za klinične preizkuse, po prepričanju pa borec za dostopnost naravnih zdravil najširši javnosti. Je pobudnik civilne iniciative za spremembo zakona o drogah, ki je bil temelj za medicinsko uporabo kanabisa. Ta je do danes prerasla v velik in pomemben državni program. Trenutno razvija nove načine pridelave kanabisa v državni instituciji in svetuje drugim pridelovalcem. Ob tem po vsem svetu predava o medicinski vrednosti te rastline in izraelskem modelu uporabe.
Kaj vas je pripeljalo na pot aktivizma?
Dvanajst let sem živel v ZDA, tam sem študiral in kasneje delal na izraelski ambasadi. Pri svojem delu sem spoznal skupino ljudi, ki so se borili za priznanje ibogaina kot zdravila. Ko sem pobliže videl učinke te rastline, sem postal kar obseden s tem, kako z njo pomagati čim več ljudem. O drogah sicer takrat nisem vedel tako rekoč nič, saj jih nikoli nisem užival. Delo na tem področju me je pripeljalo tudi na Nizozemsko in tam sem se prepričal, da je politika do drog lahko smiselna in razumna, ne le preganjanje in diaboliziranje. Tam sem tudi spoznal bolnike, ki so si pomagali s kanabisom, in videl, kako učinkovito zdravilo je. Ko je izraelska vlada sestavljala komisijo za preučevanje tega vprašanja, so me povabili zraven. Odtlej je minilo osemnajst let, veliko dela in sestankov, veliko razlaganja in ozaveščanja ter veliko raziskav, da smo prišli do tu, kjer smo zdaj.
Ste se spopadali z veliko odpora ali je šlo mirno?
Z odporom se spopadamo še zdaj, takrat pa smo se spraševali, ali smo nori, da se to sploh gremo. Izrael je ena od le štirih držav, kjer je uporaba kanabisa v medicinske namene z zakonom urejena, in boriti smo se morali z vsemi večnimi odgovori pristojnih, ki so ne glede na količino raziskav in na vse izkušnje iz tujine vedno enaki: ni dovolj dokazov, saj imamo druga zdravila, vodi v odvisnost, ne moremo kontrolirati, prepovedana s konvencijo Združenih narodov, javnost je proti, ni denarja za programe itn. Prav smešno je, kako uradniki na vseh straneh sveta naštevajo enake izgovore in vedno znova ne preberejo materialov, ki jim jih aktivisti pripravijo, ali pa nad njimi odmahnejo z roko.
A v Izraelu je uporabnikov in podpornikov medicinskega kanabisa čedalje več.
Trenutno ima dovoljenje za uporabo (licenco) okoli 12.000 bolnikov, narašča tudi število vlog za dovoljenje. Toliko ljudi v osemmilijonski državi pa je že veliko. Čedalje več ljudi ima sorodnika, soseda, prijatelja, ki si pomaga s kanabisom, in to je najboljša propaganda za učinek, ki ga ima na zdravje in počutje ljudi.
