Medtem ko je torej nekdaj veljalo, da se pri nas slovenskih avtorjev ne bere, zdaj velja nasprotno: mnogi vsaj eno ali celo tri knjige v letu preberejo prav zaradi slovenskih avtorjev. Kaj pa je slovenska knjižna uspešnica? Tista, ki se proda v vsaj 5.000 izvodih, je navedel založnik in pisatelj Samo Rugelj. Ta je v novi knjigi Slovenske knjižne uspešnice 21. stoletja (podnaslov: Od Panike do Skalpela) med drugim postavil 13 pravil za pisanje uspešnic. Vendar v njegovem delu ne boste našli napotkov, kako napisati uspešnico, saj če bi bilo to tako preprosto, bi se je lotili vsi. »Pisanje uspešnic ni nekaj, kar lahko delaš mimogrede. Gre za trdo dejavnost. Redkokdo lahko napiše uspešnico,« pravi Rugelj.
Pisatelj in urednik Andrej Blatnik opaža v Sloveniji velike premike – dobili smo pisatelje, ki pišejo urbane uspešnice: »Spremenila se je tudi mentaliteta: nekdaj splošne vere, da se slovenski avtorji ne prodajajo, je konec. To se je spremenilo s kriminalkami Tadeja Goloba in tudi Mojce Širok. Takrat je začela tudi največja slovenska založba zaupati v slovenske avtorje, jih izpostavljati, zato se je to začelo odražati tudi na prodajnih lestvicah. To se pozna pri branju. Svetovne lestvice kažejo, da je polovica najbolj branih knjig tujih, polovica pa domačih. Mi to polovico počasi pridobivamo.«
Golob, knjižni zvezdnik. Tisti, ki je Slovence dokončno prepričal, da posežejo po žanrski literaturi, je bil Tadej Golob, sta se strinjala poznavalca knjižnega trga Rugelj in Blatnik. Avtor več uspešnic (serija kriminalk s Tarasom Birso), še poprej za nekriminalko nagrajen s kresnikom, je po Jezeru precej neprevidno izjavil, da se je pisanja kriminalk lotil, ker se dobro prodajajo. »To sploh ni res – tega sem se v resnici lotil, ker me je to od nekdaj mikalo. Morda bo koga presenetilo, ampak dejansko ne vem, kako se moje knjige prodajajo. Zakaj? Prvič, prej ali slej se bo krivulja prodaje obrnila navzdol in ta pogled si želim prihraniti, in drugič, ker bi potem nezavedno začel pisati všečno za nekega imaginarnega bralca. To pa ne bi bilo dobro,« je povedal Golob, za katerega je bilo novinarstvo presneto dober trening za pisanje.
Pa imajo novinarji prednost pri uspešnicah? To ni samoumevno, odgovarja Rugelj: »Če bi bilo to res, bi imeli v naslednjih letih veliko uspešnic. Golobov fenomen se je razvijal nekaj časa, ni se zgodilo čez noč. Prva kriminalka je najprej izšla v samo 500 izvodih, sčasoma pa se je začela kepa valiti. Ko smo Goloba srečevali takrat v mestu, je nosil podobno jakno kot njegov knjižni junak Taras Birsa – in ravno to daje avtentičnost; tudi to, da je kriminalko napisal človek, ki je bil na Everestu, Slovence gotovo pritegne.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 50, 10. december 2024.
