Pri tem so se sklicevali na svetnike in krščanske praznike. In prav s takim koledarjem vam bomo letos postregli vsak mesec. Zanimivo bo opazovati, koliko v tem ponorelem času še držijo ljudske modrosti.
Januar ali prosinec
Včasih znan tudi kot rosenec, prozimec, prezimec, zimec, lednik, snežnik, svečen, mali božičnik, prvnik, novoletnik, sredozimen. Današnjo obliko imena je dobil po rimskem bogu Janusu, ki je imel dva obraza – z enim je gledal naprej v prihodnost, z drugim pa nazaj v preteklost. Prosinec (prosi proso) pa je zaradi lakote po prosu, nekdaj simbolu blaginje; prvi mesec v letu je bil namreč zaznamovan z lakoto.
Najprej nekaj splošnih ljudskih o prosincu
V povezavi z dežjem
Če prosinca bo mokrilo, polje in grozdje bo slabo rodilo.
Kadar prosinec odpira dežnike, žetve ne bodo velike.
Če prosinca grmi, slabo vreme trpi.
Malo vode prosinca da obilo vinca.
V povezavi s snegom
Mnogo snega, mnogo sena.
Če v prosincu ni snega, ga mali traven (april) da.
Če prosinca ne sneži, rad sušec (marec) to nadomesti.
V povezavi z visokimi temperaturami
V prosincu toplota, v svečanu (februarja) mrzlota.
Prosinec mili, bog se usmili.
Prosinca zelena ledina, slabo se bo redila živina.
V povezavi z mrazom
Prosinec mrzel, da poka, jeseni bo sadje in moka.
Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušec to nadomesti.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 1, 7. januar 2025.
