Direktno v zemljo, na stalno mesto, že sejemo grah, bob, rukolo, špinačo in motovilec. Prav tako lahko posadite čebulček ali česen in pridelek seveda porabite za mlado čebulo (oz. česen). Sama bi sicer tudi dala nakalit nekaj krompirja, pa ne veliko, in ga posadila v rastlinjak. Seveda je potem treba imeti pri roki ali možnost gretja ali pa dovolj agrokoprene, če se bo še močno ohladilo. Ponovno govorim o manjši količini semena, saj je tako početje tvegano. Ne pozabite, kalčki krompirja morajo biti krepki, debeli, obarvani, dolgi nekje okoli 1 cm, nič več. Nakaljujemo torej v svetlem in hladnem prostoru, temperature naj bodo nekje od 10 do 15 oC. Z veliko tveganja, pa vendarle se v današnjih časih pogosto obnese, lahko posejete tudi korenje in peteršilj.
Vzgoja sadik
Še vedno ne sejemo paradižnika in paprike, jajčevca ter drugih plodovk. Papriko, predvsem pa feferone in čili, sejemo čez približno teden dni, pa še to samo tisti, ki boste tudi pozneje pridelovali te vrtnine v rastlinjaku.
Zdaj pa lahko za sadike sejemo solato, endivijo (če jo imate res radi), motovilec in špinačo za pridelavo pozneje na prostem, saj zdaj direktna setev še ni možna. Prav tako lahko, če imate voljo in dovolj prostora za sadike, posejete grah in bob, ki bosta prav tako pozneje rastla na prostem. Sejemo tudi rukolo, blitvo, čebulo, por, drobnjak, baziliko, timijan in še kakšno zelišče. Ne pozabite, bazilika, timijan in majaron so svetlokalilke. To pomeni, da seme posejemo na zemljo in ga potem ne prekrivamo z njo. Zelišča so dokaj občutljiva za zalivanje. Ves čas morajo biti vlažna, ne smejo pa plavati v vodi.
Osnovno delo zdaj je načrtovanje sajenja – kolobarja
Kolobar je prav tako nujna zadeva za zdravo in dolgotrajno pridelovanje vrtnin tako na vrtu kakor v rastlinjaku, kot so toplota, voda in svetloba. A boste sejali solato v temi? Ne boste. Boste pridelovali paradižnik pozimi? Da bi bili natančni pri načrtovanju sajenja vrtnin v rastlinjak in na vrt ter pri tem upoštevali pravila kolobarja, pa pogosto vzamete bolj za šalo kot zares. Za menjavo rastlin na istem mestu je poskrbela narava. Ni si je izmislil človek. Narava ne mara istih rastlin na enem mestu, saj je potem to raj za škodljivce in bolezni. Zato je poskrbela, da potomci rastline ne uspevajo na istem mestu, kot je rasla njihova mati – zemlja postane zanje neugodna.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 7, 18. februar 2025.
