Na članek o združevanju vrtcev Ciciban in Pedenped, ki smo ga prejšnji teden objavili v Dolenjskem listu in na teh spletnih straneh, se je s svojim videnjem problematike odzvala tudi nekdanja direktorica Vrtca Pedenjped, Milena Novak. Predlog združitve bodo danes obravnavali tudi na novomeškem občinskem svetu.

"V Dolenjskem listu sem prebrala članek z zgornjim naslovom, ki je pritegnil mojo pozornost, saj sem bila ravnateljica Vrtca Pedenjped Novo mesto dobrih šest let.

1.1.2003 sem prevzela vodenje reorganiziranega vrtca Pedenjped, za katerega so se takratni vodilni odločili brez podrobne proučitve organizacije in financiranja. Z vodenjem novega vrtca sem začela brez zagonskih sredstev, brez upravnih prostorov, brez osnovne upravno računovodske opreme... Ob vseh teh pomanjkljivostih je vrtec Pedenjped Novo mesto prevzel tudi pralne in šivalne dejavnosti za oba vrtca, pri čemer vrtec Ciciban ni prevzel ne polovice zaposlenih na tem področju, ne sorazmernega deleža nastalih stroškov.

Zaradi ureditve prostorov za upravno in računovodsko službo se je bil Vrtec Pedenjped prisiljen odreči eni igralnici, preureditev pa smo morali plačati z denarjem, ki smo ga prihranili pri plačah.

Ko se danes vsi neprizadeto pogovarjajo o združitvi, nihče ne pomisli na kvaliteto predšolske vzgoje in dobro predšolskih otrok. Že pri reorganizaciji so »strokovnjaki« govorili, da je dobro, da se oblikujeta dva nova vrtca, ker se bo s tem dvignila kvaliteta dela. A kvaliteta dela se zaradi reorganizacije ni prav nič dvignila, ker so se strokovni delavci obeh vrtcev med seboj primerjali samo po svojih zahtevah, nobeden pa ni videl konkurence v uspešnosti izvajanja najrazličnejših programov, projektov ali dodatnih dejavnosti za predšolske otroke.

Glede kvalitete izvajanja in strokovnosti pa gotovo drži, da se v večji organizaciji lahko posamezni delavci specializirajo za določena področja in tako dvignejo kvaliteto dela. Reorganizacija je prinesla v nekatere profile zaposlenih veliko več različnih vsebin (področij) dela, kar jim je povzročalo veliko težav, saj so bili vsi upravno računovodski delavci enotnega mnenja, da njihovo delo ni prav nič razbremenjeno zaradi zmanjšanega obsega, saj se je povečalo število različnih vsebin.

Tudi sama sem večkrat delala izračune (predvsem kadrovske), ki so jasno pokazali, da z združitvijo vrtca prihrani ustanovitelj veliko sredstev, saj bi se z združitvijo spremenila struktura sistemiziranih delovnih mest. Tako bi nekatera dela v obeh zavodih lahko opravljala ena oseba določenega profila.

Tudi stroški za javna naročila bi bili manjši zaradi povečanega obsega artiklov za enega dobavitelja.

Menim, da je potrebno podrobno proučiti vse te dejavnike in jih povezati z izkušnjami, ki jih imamo iz preteklosti, ter se odločiti za skupen zavod, v katerem se bo spremenila tudi struktura zaposlenih, ki so bili v daljni preteklosti razdeljeni samo po volji ene osebe. Tudi vpis otrok na enem mestu bi zmanjšal stroške, saj bi za to delo potrebovali samo eno osebo, namesto sedanjih dveh.

Kljub temu, da nisem več zaposlena v Vrtcu Pedenjped, je v meni še vedno želja po pomoči vrtcu, ki se kaže predvsem v tem, da bi imela oba vrtca enake pogoje za izvajanje predšolskih dejavnosti, saj je do sedaj prihajalo do velikih razlik. Razlike so največkrat nastajale zaradi tega, ker je bil vrtec Ciciban pravni naslednik, ki je podedoval poleg ustaljenega vodstvenega kadra tudi opremo in pogoje za nadaljevanje dela, Vrtec Pedenjped pa se je moral neprestano boriti, dokazovati, uveljavljati. Tako je bila in je še vedno naloga ravnatelja Vrtca Pedenjped mnogo zahtevnejša in obsežnejša, saj se je moral in se še mora boriti z osnovnimi pogoji bivanja in obratovanja."