J.A., arhiv DL

##IMAGE-3657725##

Jutrišnji Sončev mrk, v Sloveniji bomo opazovali delnega, bo neposredno vplival na proizvodnjo in porabo električne energije tako v Sloveniji kot celotni Evropi. Zaradi zatemnitve se bo namreč znižala proizvodnja elektrike sončnih elektrarn in povečal odjem. Sistemski operaterji elektroenergetskih sistemov, tudi slovenski Eles, so na mrk pripravljeni.

Kot so danes sporočili iz Elesa, se bodo zaradi izpada proizvodnje iz sončnih elektrarn in povečanega odjema zaradi zatemnitve pojavila odstopanja bilance porabe in proizvodnje. To bo Eles kot sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja odpravil z mehanizmi izravnave odstopanj.

V sistemu organizacije ENTSO-E, sistemskih operaterjev prenosnih elektroenergetskih omrežij evropskih držav, bo ob času sončevega mrka ocenjena skupna instalirana moč sončnih elektrarn 87.278 megavatov. Največje zmogljivosti so na območju Nemčije, Italije, Francije, Španije in Grčije.

Večina teh sončnih elektrarn za proizvodnjo električne energije uporabljajo fotonapetostne module, ki pretvarjajo svetlobno energijo sonca neposredno v električno energijo z izkoriščanjem fotonapetostnega pojava. Prav zato bo imel sončev mrk neposreden vpliv na njihovo proizvodnjo.

V slovenski elektroenergetski sistem je bilo konec leta 2013 vključenih skupno 262,31 megavata sočnih elektrarn. Inštalirana moč sončnih elektrarn v Sloveniji znaša 266 megavatov, kar je ob inštalirani moči 80 gigavatov v celotni Evropi relativno malo, so pojasnili na Elesu.

Eles v primeru jasnega vremena pričakuje, da bo največji izpad proizvodnje na vrhuncu mrka v Ljubljani 100 megavatov, maksimalno možno znižanje proizvodnje električne energije pa 148 megavatov.

Sončev mrk ima na strani porabe elektrike predvsem vpliv na uporabo luči. Ob pomanjkanju naravne sončne svetlobe se namreč poveča uporaba razsvetljave. Eles sicer ocenjuje, da zaradi mrka ne bo prišlo do dodatnih potreb po notranji razsvetljavi, saj bo v primeru jasnega vremena sončne svetlobe še vedno bistveno več, kot jo je na voljo ob recimo tipičnem oblačnem dnevu.

Potemnitev bo bolj majhna

V Sloveniji bomo lahko jutri opazovali delni Sončev mrk. Nastopi posameznih faz mrka se bodo glede na lokacijo v državi razlikovali za nekaj minut, v Ljubljani pa se bo začel ob 9.32, je pojasnil predsednik astronomskega društva Labod Janez Kos. Dodal je, da bo potemnitev veliko premajhna, da bi vplivala na vsakdanje opravke.

Zelo pozoren opazovalec bo opazil, da s Sonca prihaja nekoliko manj svetlobe, potemnitev pa bo tako majhna, da je tudi živali ne bodo opazile, je dodal Kos.

V Ljubljani se bo delni mrk začel ob 9.32, največ, 68 odstotkov premera Sonca, bo Luna zakrila ob 10.40. Konec mrka bo ob 11.52. Na zahodu države se vse skupaj zgodi približno minuto in pol prej, na vzhodu pa dobro minuto in pol pozneje, je še dodal Kos.

Mrk bo sicer najprej viden sredi Severnega Atlantika, zadnji pa ga bodo videli v Sibiriji in Mongoliji. Delni mrk bo pri nas trajal dve uri in 20 minut.

Varno le skozi posebne filtre

Kos je sicer opozoril, da je Sonce varno opazovati le skozi posebne filtre, ki jih lahko kupimo v specializiranih trgovinah z astronomsko opremo. Tak filter je montiran tudi v očala za opazovanje Sonca. Če so nam očala ostala od popolnega mrka iz leta 1999, verjetno niso več varna, je dodal.

Drugi varni način je projekcija slike Sonca na bel zaslon. To lahko naredimo s teleskopom, daljnogledom ali pa posebno kamero. Vsekakor skozi teleskop ali daljnogled ne smemo pogledati v Sonce, saj v trenutku oslepimo. Opazovanje Sonca skozi sončna očala, kombinacijo več sončnih očal, varilsko steklo, sajasto steklo in podobno ni varno, je izpostavil Kos.

Kmalu pred ali po Sončevem mrku pa nastopi tudi Lunin mrk. Tokrat se bo to zgodilo 4. aprila, vendar mrk ne bo viden iz Slovenije. Najbolje bo viden s Tihega ocena, Avstralije in Nove Zelandije. Iz Slovenije pa bo popolni Lunin mrk viden 28. septembra letos.